Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Novosti pri potnih listih

Državni zbor je 6. marca 2025 sprejel Zakon o potnih listinah. Ključni razlog za spremembe je prenos Direktive Sveta (EU) o vzpostavitvi potne listine Evropske unije za vrnitev. Poleg tega gre tudi za uskladitev z Zakonom o osebni izkaznici, zakon pa prinaša še ukrepe za preprečitev predložitve lažne fotografije, poenostavlja postopek za upravne enote in odpravlja ovire za državljane.

Ker je bil Zakon o potnih listinah nazadnje spremenjen pred več kot 13 leti, ga je treba uskladiti z vmes že izvedenimi spremembami enakih vsebin, kot jih določa Zakon o osebni izkaznici. Tako se ukinja prepoved hrambe kopije potnega lista v elektronski obliki, na življenjski način se določa, kdaj morata starša soglašati z vlogo za izdajo potnega lista otroku in kdaj to ni potrebno, na portalu e-Uprava pa se bo lahko preverjalo informacije o veljavnosti ali neveljavnosti potnega lista.

Poenoteni bodo ukrepi začasne razveljavitve potnega lista za posameznike s prepovedjo prehoda meje. Za večjo uporabnost potnega lista se bo v strukturo naslova dodalo naziv pošte in poštno številko. Vlogo za izdajo potnega lista za otroka, ki je v rejništvu, pa bo lahko vložil njegov rejnik.

V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 17/2025, je objavljen Zakon o potnih listinah.

Potna listina Evropske unije (EU) za vrnitev

Z zakonom se vzpostavlja nova vrsta potne listine, to je potna listina EU za vrnitev. Izdajala se bo državljanom EU in njihovim družinskim članom na slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništvih v tretjih državah, če tujci v tej državi nimajo svojega predstavništva in bodo na primer zaradi kraje, ostali v tej državi brez potovalnega dokumenta. Druge države EU bodo enako pomoč v tujini nudile našim državljanom.

Predložitev digitalnih fotografij prek sistema e-fotograf

V roku enega leta bodo stopile v veljavo tudi nove določbe, s katerimi bomo v postopku vložitve vloge preprečevali predložitev lažne fotografije. Sledljivost izvora fotografije bomo zagotovili z obvezno predložitvijo fotografije v digitalni obliki, posnete prek obstoječega sistema e-fotograf.

Aplikacija e-fotograf se uporablja že od leta 2008, uporablja pa jo 255 fotografov. V letu 2024 je bilo samo še 26 odstotkov potnih listov narejenih s fotografijo, ki je bila predložena na papirju. Dodatna prednost uporabe e-fotografa je, da se skrajšuje postopek izdaje potnega lista, saj uradni osebi ni treba skenirati in preverjati kakovosti fotografije. Ministrstvo za notranje zadeve bo do marca 2026 na spletu vzpostavilo register fotografov, ki bo javno dostopen.

Za državljane v posebnih življenjskih okoliščinah so predvidene izjeme, ki bodo še vedno omogočile predložitev klasične fotografije v fizični obliki:

  • ko se bo vloga zajela izven uradnih prostorov upravne enote (na primer v domu starejših občanov),
  • kadar zaradi bolezni, invalidnosti ali drugih izjemnih okoliščin ne bo mogoče pridobiti digitalne fotografije, ali
  • kadar bo vloga vložena na diplomatsko konzularnem predstavništvu v tujini.

 V teh izjemnih primerih bo lahko državljana fotografirala celo uradna oseba z digitalno tablico.

Novela zakona skrajšuje rok hrambe fotografij v elektronskem odložišču z enega leta na šest mesecev. Na novo je določeno tudi, da fotograf podobe obraza ne sme popravljati ter da mora fotografijo izbrisati s svojih naprav najkasneje naslednji delovni dan po izdaji potrdila o referenčni številki fotografije. S tem bomo preprečevali neupravičeno kopičenje fotografij državljanov na napravah fotografov.

Poenostavitve postopka in odprava ovir za državljane

Posebej izpostavljamo novost pri načinu evidentiranja podatka o vročitvi potnega lista. Doslej je državljan ob vročitvi podpisal papirnato povratnico, ki se kasneje skenira v sistem kot dokazilo o opravljeni vročitvi. V letu dni bomo zagotovili tehnično podporo za podpis na podpisno napravo poštarja, ki se bo samodejno prenesel v sistem. S tem bomo upravnim enotam prihranili čas. V letu 2024 je bilo po pošti vročenih več kot 70.000 potnih listov. Ob predpostavki, da se za vsako ročno obdelavo vročilnice tako na pošti kot na upravni enoti potroši samo tri minute časa, to pomeni prihranek več kot 3500 ur dela na letni ravni.

Izredno pomembna novost za naše državljane v tujini je možnost odločitve, da pridobijo potni list brez vpisanega podatka o naslovu. V primeru selitve v tujini se tako ne bodo srečevali s težavami izvedbe vpisa spremembe naslova, za katerega je treba potni list posredovati v Slovenijo, bodo pa morali svoj naslov dokazovati s potrdili.

V roku pol leta po uveljavitvi zakona bo omogočeno enostavnejše uveljavljanje morebitne reklamacije. Državljani v tujini se namreč srečujejo tudi s stroški v primerih reklamacij potni listov. Ker se prstni odtisi, ki so na čipu, iz evidence brišejo takoj po vročitvi, morajo državljani ob uveljavljanju reklamacije ponovno obiskati pristojni organ (kar je lahko celo v drugi državi). Težavo zdaj rešujemo s podaljševanjem hrambe prstnih odtisov. Ti se bodo po novem hranili 15 dni od vročitve dokumenta, kar bo omogočilo ponovitev vloge brez ponovnega obiska.

Med pomembnejšimi novostmi je tudi uvedba avtomatiziranega obveščanja državljanov o datumu izdelave potnega lista in njegove predaje na pošto, če se bo državljan ob vlogi tako odločil. V roku pol leta po uveljavitvi zakona bo lahko državljan ob vlogi navedel elektronsko pošto za prejem obvestila. S tem dolgoročno razbremenjujemo upravne enote številnih klicev in podajanja informacij o tem, ali je bila potni list že izdelan.

Novela zakona posredno obravnava tudi problematiko fiktivnih prijav prebivališč. Podpis z vloge za izdajo potnega lista se bo lahko uporabil za primerjavo s podpisom, ki ga stranka predloži v postopku prijave prebivališča. Tako se bo lahko izvajala kontrola, ali je podpis morebiti ponarejen.

Novost je tudi, da imetnikom službenega in diplomatskega potnega lista omogoča pridobitev dveh potnih listov te vrste, če za to obstaja upravičen razlog (na primer žigi ene države, ki lahko povzročijo težave pri vstopu v drugo državo).