Na zasedanju EPSCO o duševnem zdravju mladih, preventivi in dostopu do zdravil v EU

Neformalno srečanje je bilo namenjeno obravnavi ključnih prednostnih nalog poljskega predsedstva s področju zdravja, pri čemer sta bili osrednji temi duševno zdravje otrok in mladostnikov v digitalni dobi ter promocija zdravja in preprečevanje bolezni.

V prvem delu srečanja so ministri razpravljali o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v digitalni dobi. V uvodu je poljska ministrica za zdravje Izabela Leszczyna izpostavila, da hiter razvoj digitalnih tehnologij in njihov vse večji vpliv na vsakdanje življenje predstavljata edinstven izziv za duševno zdravje mladih. Razprava se je osredotočila na obstoječe predpise in programe v državah članicah, namenjene varstvu in krepitvi duševnega zdravja v digitalnem okolju, ter na možnosti podpore na ravni EU. Poljsko predsedstvo je na to temo že pripravilo osnutek Sklepov Sveta, ki je trenutno v fazi pogajanj v Delovni skupini Sveta za javno zdravje.

Državni sekretar Kordež je v svojem nastopu predstavil slovenske izkušnje in ukrepe na tem področju. Omenil je Nacionalni program za duševno zdravje 2018–2028, bolnišnični program za otroke in mladostnike, vključevanje digitalne pismenosti v izobraževalni sistem ter vsebine s področja preprečevanja duševnih stisk v šolskih učnih načrtih. Poudaril je tudi širitev aktivnosti v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter krepitev strokovnih zmogljivosti v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu. Slovenija odločno podpira usklajen evropski pristop k spodbujanju duševnega zdravja otrok in mladih, saj izzivi, ki jih prinašajo digitalne tehnologije, presegajo nacionalne meje in zahtevajo skupen odziv na ravni EU.

V popoldanskem delu so ministri razpravljali o promociji zdravja ter učinkovitosti preventivnih strategij in programov v državah članicah. Cilj poljskega predsedstva je bil pregledati uspešnost obstoječih ukrepov, izmenjati dobre prakse ter predlagati konkretne ukrepe tako na evropski kot na nacionalni ravni.          

Državni sekretar Kordež je poudaril pomen stroškovno učinkovitih ukrepov, ki prinašajo največje koristi za javno zdravje in dolgoročno vzdržnost zdravstvenih sistemov. Mednje sodijo presejalni programi, strategije cepljenja, nadzor dejavnikov tveganja in spodbujanje zdravega načina življenja. Zavzel se je za učinkovitejšo rabo obstoječih evropskih finančnih sredstev za sistematične in dolgoročne naložbe v preventivo. Spomnil je tudi na zaveze iz sklepov Sveta EU o prihodnosti evropske zdravstvene unije, med katerimi je reševanje pomanjkanja zdravstvenega kadra. Izpostavil je, da morajo biti javnozdravstvene politike utemeljene na podatkih, dolgoročno usmerjene ter usklajene s potrebami prebivalstva, hkrati pa prilagojene političnim ciklom, v katerih delujejo odločevalci.

Ministri so med delovnim kosilom razpravljali še o zagotavljanju varnosti zdravil za vse prebivalce EU. Poseben poudarek so namenili povečanju financiranja in ustvarjanju pogojev za ponovno vzpostavitev ključne farmacevtske proizvodnje v EU.