Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Slovenija z rastjo patentnih prijav nad povprečjem EU, tretjina prijav vključuje izumiteljice

Slovenija je v letu 2024 zabeležila tretje zaporedno leto rasti patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu. Rast nad evropskim povprečjem, močna prisotnost žensk med izumitelji in visoka uporaba enotnega patenta kažejo na vitalno inovacijsko okolje in pomen slovenskega znanja v evropskem prostoru.

Evropski patentni urad je lani prejel skoraj 200.000 patentnih prijav

Podjetja in izumitelji z vsega sveta so na Evropski patentni urad (angleško European Patent Office - EPO) lani vložili 199.264 patentnih prijav. Raven patentne dejavnosti je bila po treh letih znatne rasti enaka prejšnjemu letu (199.452 prijav v letu 2023, -0,1 odstotka). Patentne prijave iz Evrope, vključno z vsemi 39 državami članicami Evropske patentne organizacije (vsebina v angleščini), so se povečale za 0,3 odstotka, medtem ko so se tiste izven Evrope nekoliko znižale (-0,4 odstotka).

»Kljub političnim in gospodarskim negotovostim so evropska podjetja in izumitelji lani vložili več patentov, s čimer so poudarili svojo tehnološko moč in nadaljnja vlaganja v raziskave in razvoj,« je ob objavi patentnega indeksa dejal predsednik EPO, António Campinos.

Največ slovenskih izumov je na področju električnih strojev, energetike in prometa

Patentne prijave iz Slovenije zadnja 3 leta rastejo, v letu 2024 so se povečale za 2 odstotka, kar je precej nad povprečjem EU, ki znaša -0,4 odstotka. Električni stroji, aparati in energetika je bilo tehnično področje z največ patentnimi prijavami slovenskih izumiteljev (18 prijav), sledijo promet (17), farmacija (13), organska kemija in kemijsko inženirstvo (po 11 prijav).

Med prijavitelji iz Slovenije izstopajo Krka (14 prijav), Pipistrel (11 prijav) in Kemijski inštitut (10 prijav). Slovenija je s 156 prijavami v letu 2024 na EPO uvrščena na 34. mesto, medtem ko je bila leta 2023 na 37. mestu.

Tretjina vseh patentov iz Slovenije vključuje izumiteljico

Leta 2024 je pri 33 odstotkih vseh patentnih prijav iz Slovenije sodelovala vsaj ena izumiteljica, kar presega 25-odstotno povprečje držav članic EPO.

Svetovni in evropski trendi

Na splošno so pri EPO leta 2024 Združene države Amerike (ZDA) ohranile svoj položaj največje države izvora evropskih patentnih prijav, sledile so jim Nemčija, Japonska, Kitajska in Republika Koreja. Države članice EPO so predstavljale 43 odstotkov vlog, medtem ko jih je 57 odstotkov prišlo izven Evrope. Največjo rast prijav je zabeležila Republika Koreja (+4,2 odstotka), Kitajska je zabeležila 0,5-odstotno rast, medtem ko so podjetja in izumitelji iz ZDA (-0,8 odstotka) in Japonske (-2,4 odstotka) vložili manj prijav.

V letu 2024 je bilo področje računalniške tehnologije, ki vključuje izume, povezane z umetno inteligenco, s 16.815 patentnimi prijavami prvič vodilno področje za evropske patentne prijave. Električni stroji, aparati in energetika so lani zabeležili najmočnejšo rast (+8,9 odstotka glede na leto 2023), ki jo je spodbudil napredek v tehnologijah čiste energije, zlasti inovacije na področju baterij (+24 odstotkov).

Različni viri inovacij: največ prispevajo velika podjetja

Samsung je bil novi najboljši prijavitelj na EPO leta 2024 (nazadnje je bil na vrhu lestvice leta 2020), Huawei je padel na drugo mesto, sledijo pa mu LG, Qualcomm in RTX. Med prvih 10 so štiri podjetja iz Evrope, dve iz Republike Koreje, dve iz ZDA ter po eno podjetje iz Kitajske in Japonske. Medtem ko med prvimi petimi na EPO v letu 2024 prvič ni bilo nobenega evropskega podjetja, pa jih je med top 25 kar devet, kar je dva več kot leta 2023.

Skoraj vsako četrto patentno prijavo iz Evrope vloži majhno podjetje

Leta 2024 so 22 odstotkov patentnih prijav z evropskim poreklom prijavili posamezni izumitelji ali mala in srednje velika podjetja (z manj kot 250 zaposlenimi), dodatnih 7 odstotkov pa so prijavile univerze in javne raziskovalne organizacije. To poudarja privlačnost patentnega sistema za manjše subjekte, ki jo je aprila 2024 dodatno okrepilo znižanje pristojbin EPO za mikropodjetja, posameznike, neprofitne organizacije, univerze in raziskovalne ustanove. 

Evropski patent z enotnim učinkom že drugo leto presega pričakovanja

Leta 2023 uveden sistem evropskega patenta z enotnim učinkom se še naprej krepi in inovatorjem ponuja preprostejšo in dostopnejšo patentno varstvo v 18 državah članicah EU z eno samo zahtevo pri EPO. Enotno varstvo je bilo zahtevano za 25,6 odstotka vseh evropskih patentov, ki jih je leta 2024 podelil EPO - to pomeni več kot 28.000 zahtev. Imetniki patentov iz držav članic EPO so imeli najvišjo stopnjo pretvorbe, saj je bilo 36,5 odstotka njihovih evropskih patentov preoblikovanih v enotne patente; pri slovenskih lastnikih patentov je bila ta stopnja 56,7 odstotka. Druge države so zabeležile nižje stopnje pretvorbe, vključno z Republiko Korejo (18,9 odstotka), Kitajsko (17,9 odstotka), ZDA (16,0 odstotka) in Japonsko (7,9 odstotka). Največji vlagatelji zahtevkov za enotni patent leta 2024 so bili Johnson & Johnson, Siemens, Samsung, Qualcomm in Volvo Group. Še bolj nagnjeni k uporabi sistema enotnega patenta so manjši subjekti, pri čemer imajo evropska mala in srednje velika podjetja ter univerze stopnjo pretvorbe 57,5-odstotka.

O EPO

EPO je s 6.300 zaposlenimi ena največjih javnih institucij v Evropi. EPO s sedežem v Münchnu in uradi v Berlinu, Bruslju, Haagu in na Dunaju je bil ustanovljen z namenom krepitve sodelovanja na področju patentov v Evropi. Z njihovim centraliziranim postopkom podeljevanja patentov lahko izumitelji pridobijo visokokakovostno patentno varstvo v do 45 državah, ki pokrivajo trg s približno 700 milijoni ljudi. EPO je tudi vodilni svetovni organ na področju patentnih informacij in patentnega iskanja.

Na spletni strani EPO si lahko ogledate celotno poročilo Patent Index 2024 (vsebina v angleščini).