Slovenija na Petersberškem podnebnem dialogu: zavezani smo k doseganju ciljev Pariškega sporazuma

Petersberški podnebni dialog je eno redkih mednarodnih srečanj ministrov za podnebje. Za isto mizo združuje predstavnike približno 40 držav; sodelovali so tako predstavniki nekaterih manjših otroških ter gospodarsko najmanj razvitih držav, kot tudi razvitih, med njimi večje industrijske države skupine G20. Letošnji dialog je imel še posebej velik pomen, saj mineva 10 let od sprejetja Pariškega sporazuma in 20 let od sprejetja Kjotskega protokola. Dialog je potekal v luči urgentnosti, saj je Svetovna meteorološka organizacija razglasila leto 2024 za prvo leto s povprečnim globalnim povišanjem temperature nad 1,5 stopinje Celzija. Prav tako je bilo to prvo podnebno srečanje na ministrski ravni po ponovnem izstopu ZDA iz Pariškega sporazuma.

Glavni cilj letošnjega Petersberškega podnebnega dialoga je bil prepoznati priložnosti za mednarodno sodelovanje in pospešen prehod v podnebno nevtralna gospodarstva. Ključno vprašanje je bilo, kako premostiti vrzel med obstoječimi podnebnimi obljubami in njihovo učinkovito uresničitvijo, zlasti v luči prvega globalnega pregleda stanja (angleško Global Stocktake) Pariškega sporazuma. Pomemben poudarek je bil na spoznanju, da je lahko le okrepljeno podnebno ukrepanje podlaga za dolgoročno rast in razvoj.

Dogovore je potrebno spremeniti v dejanja

V ospredju razprav je bilo pospeševanje ukrepov in rešitev za doseganje dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma, vključno z:

• blaženjem podnebnih sprememb (krepitev zavez in ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter prehod na čiste vire energije),
• prilagajanje nanje (izboljšanje odpornosti skupnosti na ekstremne vremenske pojave ter okrepitev sistemov zgodnjega opozarjanja) ter
• financiranjem podnebnih ukrepov (mobilizacija večjih finančnih sredstev za pravičen zeleni prehod, zlasti v državah v razvoju).

Državni sekretar Vajgl je skupaj s čilsko ministrico Maiso Rojas Corradi vodil diskusije na temo prilagajanja ter odpornosti na podnebne spremembe, kjer so udeleženci razpravljali o pričakovanjih za letošnjo podnebno konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov (angleško Conference of the Parties - COP30), vključno z razvojem kazalnikov za spremljanje napredka na tem področju.

Poleg glavnih razprav je državni sekretar Vajgl sodeloval tudi na posebnem srečanju o podnebnih financah, kjer je bila v ospredju ocena doseganja cilja 100 milijard ameriških dolarjev letno za podnebne finance ter implementacija nove finančne zaveze, dogovorjenega na lanski podnebni konferenci v Bakuju. Osrednje teme so bile vloga večstranskih razvojnih bank, mobilizacija zasebnega kapitala ter povečanje sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe. Ob robu zasedanja je državni sekretar Vajgl sodeloval tudi na srečanju tako imenovane Koalicije visokih ambicij (angleško High Ambition Coalition), kjer je poudaril ključno vlogo podobno mislečih držav te koalicije, ki združuje globalni sever in jug.

Slovenija zagovarja odgovorno in ambiciozno podnebno politiko

Ob robu dialoga je državni sekretar Vajgl poudaril: »Slovenija je ponosna, da je del tega ključnega foruma za globalno podnebno sodelovanje. Letos moramo zagotoviti, da obljube preidejo v dejanja. Pot do COP30 v Belemu mora biti prelomna, saj od nas terja hitrejše ukrepanje in krepitev mednarodnega sodelovanja. To leto bo preizkus naše kolektivne volje, da resno naslovimo znanstvena dejstva in vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb.«

Udeleženci so potrdili zaupanje in zavezanost večstranskemu in dvostranskemu sodelovanju pri podnebnih prizadevanjih, pri čemer ostaja mednarodno sodelovanje ključno za doseganje skupnih ciljev.

Uspeh COP30 in izvajanje Pariškega sporazuma bosta ocenjena glede na to, v kolikšni meri bomo uspeli pospešiti zmanjševanje emisij. V okviru priprav na COP30 so vse države podpisnice Pariškega sporazuma pozvane, da predložijo ambiciozne nacionalno določene prispevke (angleško Nationally Determined Contributions - NDC), usklajene s ciljem omejitve globalnega segrevanja na največ 1,5 stopinje Celzija.

Podnebne spremembe močno vplivajo na gospodarstvo, vendar hkrati ponujajo tudi priložnosti za trajnostni razvoj. Na Petersberškem podnebnem dialogu so bile predstavljene preliminarne ugotovitve skupnega poročila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Razvojnega programa Združenih narodov, ki analizira gospodarske in družbene učinke ambiciozne podnebne politike. Poročilo poudarja, da lahko ambiciozni nacionalno določeni prispevki prispevajo k večji gospodarski rasti ter izboljšavam na področju zdravja, energetske varnosti in zmanjšanja revščine v primerjavi s scenariji nadaljevanja sedanjih politik. Odločno podnebno ukrepanje torej ni le nuja, temveč tudi gonilo gospodarskega napredka.

Podnebna kriza zaostruje obstoječe konflikte in ustvarja nova žarišča nestabilnosti. Krepitev podnebnih ukrepov zato prispeva tudi k globalni varnosti ter stabilnejši in bolj odporni družbi.