Dvostransko srečanje notranjih ministrov: Slovenija in Španija sta zaveznici v okviru Evropske unije

Sogovornika sta potrdila zavezništvo Slovenije in Španije v okviru Evropske unije. »Čeprav državi nista sosedi, se soočamo s skupnimi izzivi, ki od nas zahtevajo skupen in hiter odziv – takšen, ki bo našim državljanom še naprej zagotavljal varno in stabilno okolje,« je poudaril minister Poklukar. Varnostne razmere v Evropski uniji so namreč spremenjene, zato je minister Poklukar izrazil zadovoljstvo ob današnji priložnosti, ko sta se lahko dobra kolega odprto pogovorila o temah skupnega interesa.

V obeh državah in tudi na ravni Evropske unije vse bolj zaznavamo vplive širjenja dezinformacij, porast kibernetskega kriminala in kibernetskih napadov ter s tem povezane izzive zagotavljanja dostopa do digitalnih podatkov, ki so nujni za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Pomembno grožnjo predstavlja organiziran kriminal, zlasti v povezavi s trgovino s prepovedanimi drogami, tihotapljenjem orožja in oseb. Podprla sta novo strategijo notranje varnosti Evropske unije, ki bi morala državam članicam zagotoviti ambiciozna in trajna orodja za zagotavljanje varnosti. Novi koncept varnosti EU pa mora biti po mnenju obeh ministrov celovit in horizontalen, varnostni vidiki pa bi morali biti vključeni v pripravo vse zakonodaje, politik in programov Evropske unije. Ob tem sta sogovornika potrdila dobro sodelovanje policij obeh držav. Dogovorila sta se za bolj okrepljeno sodelovanje na področju varnosti in boja proti terorizmu ter se strinjala, da se o tem sodelovanju na srečanju dogovorita generalna direktorja policij obeh držav.

Slovenija in Španija sta veliki zagovornici schengenskega območja, zato je pomembno, da se ne ravni Evropske unije vsi zavzemamo za njegovo ohranitev. Ministra pa sta se ob tem strinjala, da je ob bližajoči se 40. obletnici podpisa schengenskega sporazuma potreben temeljit razmislek o njegovi prihodnosti. Slovenski minister je dodal, da smo v Sloveniji morali sprejeti težko odločitev in vzpostaviti začasni ponovni nadzor na naših notranjih mejah z Madžarsko in Hrvaško zaradi povečane teroristične grožnje v Evropski uniji in naraščanja organiziranega kriminala v regiji Zahodnega Balkana. »Vse od uvedbe nadzora konec oktobra 2023 smo okrepili operativno policijsko sodelovanje in pogovore na politični ravni z vsemi našimi sosednjimi državami, saj se zavedamo, da moramo aktualne izzive obravnavati v sodelovanju s širšo regijo.« Ukrep bomo odpravili takoj, ko bodo razmere to dopuščale.

Govorila sta tudi o izvajanju pakta o migracijah in azilu, ki je po mnenju ministrov zahtevna tematika, a je reforma na tem področju nujna. Strinjala sta se, da je novi predlog uredbe o vračanju migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji, ključna dopolnitev pakta. Zato sta se zavzela za prednostno obravnavo tega zakonodajnega akta na ravni Evropske unije. Predlog novega skupnega sistema za vračanje uvaja možnost vzpostavitve vozlišč za vračanje v tretjih državah. »Trenutno še analiziramo predlagano pravno podlago in ocenjujemo možne modalitete tovrstnih vozlišč,« je povedal minister Poklukar in dodal: »Vendar pa že sedaj poudarjamo, da mora vsak tak sporazum ali dogovor s tretjo državo zagotoviti spoštovanje mednarodnih standardov človekovih pravic in načel mednarodnega prava, vključno z načelom nevračanja, ter ustrezno upoštevanje ranljivih skupin.

Ministra sta poudarila, da je pri preprečevanju nezakonitih migracij bistvenega pomena boj proti tihotapljenju migrantov in s tem povezanim oblikam kriminala. »Kazniva dejanja, ki jih preiskujemo, so izrazito mednarodna in zahtevajo široko čezmejno sodelovanje. Pomembno podporo našemu delu nudi Europol in njegov Center za tihotapljenje migrantov, v katerem prepoznavamo pomembnega partnerja,« je ob tem še dejal Poklukar.