Meteorolog Jure Jerman v Planici: Ko avtomatske meritve vetra ne zadoščajo, pomagam jaz

Njegov telefon prireditelji planiških tekmovanj prvič zavrtijo že novembra. Zanimajo se za idealne pogoje za razgrnitev shranjenega snega na katero od manjših naprav, nato se posvetujejo o primernem trenutku za pripravo umetnega snega, kasneje tudi za pripravo skakalnic oz. letalnic.

Vrhunec sodelovanja v Planici pa se je letos začel že v torek, 25. marca, in sicer na seminarju za organizatorje tekem za svetovni pokal: »Na njem sva z Robijem Megličem, pomočnikom vodje tekmovanja, ki skrbi za pripravo letalnice, predstavila naše sodelovanje. Organizatorji vidijo, kako je dobra meteorološka informacija pomembna v celotnem življenjskem ciklu takšne prireditve. V sredo smo imeli z Mednarodno smučarsko organizacijo (FIS) sestanek o podnebnih spremembah in njihovem vplivu na skoke v Planici ter tudi širše, od četrtka dalje pa smo v sodniškem stolpu stalno na voljo žiriji tekmovanja,« je pogovor začel Jerman.

Agencija za okolje sicer ni zadolžena za opravljanje meritev. FIS na tem področju že dolgo sodeluje s podjetjem Swiss Timing. Ti za meritve vetra uporablja zelo zmogljive ultrazvočne anemometre, ki opravijo do 20 meritev na sekundo: »Sam imam dostop do vseh podatkov teh naprav in moja naloga je, da jih skušam interpretirati. Tudi vodja tekmovanja se v glavnem zanaša na avtomatiko meritev vetra, vendar pa ob nenadnih spremembah vetra pogleda proti meni. Če gre ta vremenski dogodek v koncept splošnega razvoja vremena, poskušam žiriji tekmovanja pomagati s svojim razumevanjem vremena, da sprejme kar najboljše odločitve.«

Tu in tam pa se »specializira« še za kako drugo področje: »Planiško okolje je res specifično, vsi ljudje pri dogodku sodelujejo s srcem, uživamo pa precej velik ugled, saj se trudimo ostati strokovni. Pred tremi leti smo imeli težavo s taljenjem zaletne smučine. Poglobil sem se v zadevo in kar naenkrat sem postal strokovnjak za zaletne smučine in fiziko taljenja ledu. Izzivov zlepa ne zmanjka. Če se jih lotiš in pomagaš po svojih močeh, so ljudje zelo hvaležni.«

Kot meteorolog si v Planici želi enostavne pogoje, npr. sončno vreme z inverzijo, kar stabilizira atmosfero. V teh razmerah rekordnih skokov ne bo: »Za dolge polete je nujna nestabilna atmosfera, dan ali dva po prehodu hladne fronte, ko je atmosfera dovolj labilna in pa ko veter ni premočan. Tedaj se na hrbtišču skakalnice  nabirajo oz. dvigajo balončki toplega zraka. Ti morajo presenetiti žirijo, da sploh dovoli tekmovalcu z zaletne rampe, dober tekmovalec pa tak balonček izkoristi za izredno dolg polet. Žirija mora vendarle skrbeti, da poleti kljub vsemu niso predolgi,« je recept za dolge polete razkril Jerman.

Posebej dolgi poleti ter uspehi slovenskih športnikov se mu vtisnejo v spomin, še bolj pa si zapomni svoje prispevke pri odločitvah, ki v negotovih vremenskih okoliščinah pomagajo pri izvedbi tekmovanja: »Če tekme ni, je finančni izpad zelo velik in vsak prireditelj si prizadeva izpeljati tekmo. Dejansko je nekajkrat kazalo, da se bo vreme zelo poslabšalo, in smo pri direktorju svetovnega pokala dosegli, da smo za kakšno uro prestavi tekmo. Lani se je nakazovalo, da bo začel pihati jugozahodni veter, ki je v Tamarju najbolj nadležen. Zaradi tega smo skrajšali interval med tekmovalci in pet minut po koncu prve serije, ki že pomeni regularno tekmo, je začelo pihati tako močno, da tekme zagotovo ne bi mogli nadaljevati.«

Eden najbolj poznanih meteorologov v svetovnem pokalu v smučarskih skokih je v pogovoru večkrat omenil pokojnega meteorologa Bojana Paradiža, ki mu pripisuje velike zasluge za razvoj vetrne izravnave: »Pomemben moment je bil začetek meritev z ultrazvočnimi anemometri, ki lahko merijo z veliko časovno frekvenco, tudi do 20 meritev na sekundo. Prvič smo jih uporabili ravno v Planici. Bojan Paradiž je na treh takšnih napravah kar nekaj let za vsak skok meril vse parametre – hitrost vetra, vertikalno komponento hitrosti vetra ter sunkovitost vetra in jih povezoval z dolžinami skokov. Te nastavke je nato prevzel Miran Tepeš, ki je nato poskrbel za izračune za korekcijske faktorje za vsako skakalnico oz. letalnico. Ampak vse skupaj se je začelo v Planici z Bojanom Paradižem, zato pravim, da je on oče vetrne izravnave.«

Kolegi Jureta Jermana pa so ravno njega razglasili za očeta navigacijskega sistema za načrtovanje optimalne poti plovil na morju Dorado routing: »Po nekem spletu okoliščin smo na Agenciji za okolje razvili sistem, ki pomaga pri navigaciji oz. izbiri taktike jadralcev, ki ga uporabljajo na največjih regatah, npr. na sloviti regati Vendee Globe. Mislim, da je nazadnje kar pet ali šest jadralcev med prvo deseterico uvrščenih uporabljalo našo aplikacijo, tudi zmagovalec Charlie Dalin.« Agencija za okolje je sicer tudi partner prirediteljev največjih veslaških tekmovanj v Sloveniji, saj mednarodna veslaška zveza na njih zahteva prisotnost meteorologa, na daljavo pa pomaga tudi slovenskim organizatorjem tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju in biatlonu.

Jure Jerman v očeh poznavalcev Planice

Jelko Gros, vodja nordijskega centra Planica: Jure je en velik zanesenjak, ki ima rad to dolino, Planico in vse izzive, povezane z vremenom. Zame je tudi znanstvenik, tako da ga moramo včasih ukalupit, da navadnim državljanom informacije poda razumljivo, ker na koncu je treba sprejeti odločitev. Nima delovnika od 7. do 15. ure, ampak ga pokličeš, ko rabiš informacije, in res dobiš prave. Tu imeti dobrega meteorologa je skoraj obvezno. Kdor misli, da se lahko zanašamo samo na platforme oz. da vreme danes že vsak pozna, se hudičevo moti.

Aleš Smrekar, novinar, voditelj in urednik na Valu 202: Zelo lahko je govoriti o Juretu Jermanu, saj je gora dobričine, če gledam samo človeško plat, pa še večja gora znanja in profesionalnosti, če gledam njegovo širše področje. Poznam ga iz Planice, pa tudi iz jadralskih krogov. Povedati moram, da je en unikum glede tega, kaj vse ga zanima in kako svoja znanja, znanje ARSO in nenazadnje Slovenije prenaša v vse te kroge. Prav potihoma pride, pusti pa močno in glasno zapuščino. Z eno besedo – izjemen na vseh področjih.