Mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi sprejela novo strategijo delovanja

Mreža, ki na pobudo Slovenije deluje že 15 let, je na današnjem srečanju sprejela novo strategijo delovanja za obdobje 2025–2029. Strategija se osredotoča na krepitev strateškega in operativnega sodelovanja v regiji, tudi pri skupnih preventivnih akcijah ozaveščanja, skupnih nadzorih na terenu in skupnem reševanju konkretnih čezmejnih primerov. Ob tem je nacionalna koordinatorica ocenila, da je strateški dokument v primerjavi s prejšnjim precej bolj ambiciozen, predvsem zaradi možnosti širjenja mreže na države, ki so v konfliktih ali ob migracijskih poteh. »Določa tudi sodelovanje in vključevanje zasebnega sektorja, pri metodologiji zbiranja podatkov stremi k standardizaciji, poudarek pa daje tudi tehnološkim izzivom. Za izvedbo zastavljenih ciljev pa moramo razmišljati tudi o pripravi skupnega akcijskega načrta, ki bo podrobneje urejal izvedbo temeljnih dejavnosti.«

Trgovina z ljudmi ostaja ena najresnejših kršitev človekovih pravic v sodobnem svetu. V preteklosti je bila trgovina z ljudmi v Evropski uniji primarno osredotočena na spolno izkoriščanje, zdaj pa se žrtve vse pogosteje soočajo z delovnim izkoriščanjem, prisilnim delovanjem v kriminalnih dejavnostih in prisilnim beračenjem. Vse pogosteje so žrtve trgovine z ljudmi tudi moški zlasti za namen delovnega izkoriščanja v gradbeništvu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah. »Žal so aktualni trendi v Evropski uniji in tudi širše pokazali, da se ta pojav ne zmanjšuje, ampak se nenehno prilagaja in spreminja oblike delovanja. Nove izzive pa je prinesla tudi digitalizacija, saj se trgovina vse pogosteje seli na spletne platforme in družbena omrežja, kjer so žrtve še bolj ranljive,« je poudarila Helga Dobrin.

Migracijske poti na Zahodnem Balkanu so v zadnjih letih postale ključna tranzitna območja za številne posameznike, ki iščejo varnost in boljše priložnosti v Evropski uniji. Žal pa so te poti tudi tarča organiziranih kriminalnih združb, ki v nedovoljenih migracijah vidijo priložnost za trgovino z ljudmi. Nedovoljene migracije pogosto vključujejo tihotapljenje ljudi, pri čemer kriminalne združbe organizirajo nezakonite prehode meja v zameno za plačilo. »Migracije in trgovina z ljudmi na Zahodnem Balkanu so resen problem, ki zahteva regionalno in mednarodno sodelovanje, pri čemer pa je aktivno delovanje naše mreže še kako pomembno,« je poudarila Helga Dobrin in kot pomembno tematiko srečanja izpostavila prepoznavo žrtev trgovine z ljudmi med prosilci za mednarodno zaščito.

Izkušnje na tem področju je predstavila izvršna direktorica Agencije Evropske unije za azil Nina Gregori. Žrtve trgovine z ljudmi so v skupnem evropskem azilnem sistemu priznane kot posebej ranljiva skupina, ki zahteva posebno pozornost v celotnem azilnem in sprejemnem postopku. Njihove izkušnje z izkoriščanjem – od prisilnega dela in spolnega izkoriščanja do prisilnih porok – zahtevajo prilagojen in občutljiv pristop, ki daje prednost njihovi zaščiti, varnosti in dostojanstvu.

Na sestanku je sodelovala tudi koordinatorica Evropske unije za boj proti trgovini z ljudmi Diane Schmitt, ki je na srečanju predstavila novosti na tem področju v Evropski uniji, ocenila sodelovanje z državami, ki niso članice Evropske unije, ter izrazila podporo delovanju mreže nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi Jugovzhodne Evrope.

Tokratno srečanje je bilo po besedah Helge Dobrin priložnost za poglobljeno razpravo o izzivih in nadaljnjih korakih pri implementaciji nove petletne strategije. Prisotnim se je zahvalila za konstruktiven dialog in predloge za izboljšave. »Samo s skupnimi močmi lahko ustvarimo okolje, kjer bo trgovina z ljudmi onemogočena, žrtve pa bodo deležne varnosti, pravice in dostojanstva, ki si jih zaslužijo.«

Ob robu konference se je nacionalna koordinatorica Helga Dobrin na dvostranskih sestankih sestala s koordinatorico Evropske unije za boj proti trgovini z ljudmi Diane Schmitt in s predstavniki Mednarodnega centra za razvoj migracijske politike (angleško International Centre for Migration Policy Development). Na sestankih so potrdili dobro sodelovanje in se zavzeli, da bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje.

Ozadje

Mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi Jugovzhodne Evrope uspešno deluje že več kot 15 let in s svojim delom pomembno prispeva k preprečevanju trgovine z ljudmi v regiji. Glavno vodilo neformalne mreže je razprava o aktualnih trendih in izzivih na področju boja proti trgovini z ljudmi, razvoju in vzdrževanju medsebojnih stikov ter sodelovanje v skupnih projektih.

Slovenija na področju boja proti trgovini z ljudmi pripisuje velik pomen učinkovitemu mednarodnemu sodelovanju tako na operativni kot strateški ravni. Slednje še posebej intenzivno poteka v okviru mreže nacionalnih poročevalcev in enakovrednih mehanizmov za boj proti trgovini z ljudmi na ravni Evropske unije in tudi v okviru neformalne mreže nacionalnih koordinatorjev jugovzhodne Evrope. O nadaljnji krepitvi regionalnega sodelovanja na področju boja proti trgovini z ljudmi bodo jutri na ministrski konferenci razpravljali notranji ministri Procesa Brdo.