Posvet o zdravstveni pismenosti

Nacionalna raziskava zdravstvene pismenosti odraslih je pokazala, da ima 48 odstotkov odraslih v Sloveniji omejeno zdravstveno pismenost – kar pomeni, da ima skoraj polovica ljudi težave pri iskanju, razumevanju ali uporabi osnovnih zdravstvenih informacij. Še posebej nizka je zdravstvena pismenost med starejšimi, osebami z nižjo izobrazbo in tistimi, ki poročajo o slabšem zdravju. 

Velik izziv predstavlja tudi področje navigacijske zdravstvene pismenosti, saj ima kar 61 odstotkov prebivalcev težave z orientacijo po zdravstvenem sistemu. Težko najdejo ustrezno zdravstveno storitev, ne razumejo, kako poteka dostop do specialista ali kdaj in kako uporabiti posamezne ravni zdravstvene oskrbe.

Zdravstvena pismenost je ena izmed ključnih sestavin sodobnega zdravstvenega sistema. »V dobi nenehnih informacijskih tokov in digitalne transformacije ima posameznik dostop do ogromne količine zdravstvenih informacij, vendar jih ne zna vedno pravilno razumeti in uporabljati za lastno zdravje. Zato smo danes tukaj – da se pogovorimo, kako lahko kot družba, kot strokovnjaki in kot institucije izboljšamo zdravstveno pismenost v Sloveniji in s tem prispevamo k bolj dostopnemu, pravičnemu in učinkovitemu zdravstvenemu sistemu,« je posvet otvorila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje.

Posvet je osvetlil različne vidike zdravstvene pismenosti, dobre prakse in priložnosti za izboljšave. Slišali smo tako domače kot mednarodne strokovnjake: Kristine Sørensen, ki je ustanoviteljica Global Health Literacy Academy, predsednica Mednarodnega združenja za zdravstveno pismenost in izvršna predsednica Health Literacy Europe. profesor Richard Osborne, ki je eden vodilnih raziskovalcev na področju zdravstvene pismenosti in direktor Centra za globalno zdravje in enakost ter svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije, ter profesorica Hilde Eide, vodilna raziskovalka na področju zdravstvene komunikacije in digitalnih zdravstvenih storitev. Vsi že vrsto let raziskujejo, kako zdravstvena pismenost vpliva na zdravje posameznika in celotnih skupnosti.

Osrednjo pozornost posveta je bila namenjena Nacionalni strategiji zdravstvene pismenosti 2025–2035, ki predstavlja prvi celostni načrt za izboljšanje zdravstvene pismenosti v Sloveniji. »Strategija je nastala v sodelovanju z različnimi deležniki in temelji na najboljših domačih ter tujih praksah. Z njeno pomočjo želimo izboljšati dostop do razumljivih zdravstvenih informacij, okrepiti kompetence zdravstvenih delavcev za učinkovitejšo komunikacijo in omogočiti prebivalcem, da aktivneje sodelujejo pri skrbi za svoje zdravje,« je povedala Vesna Marinko in nadaljevala: »Predstavitev strategije bo ponudila vpogled v ključne strateške cilje in ukrepe, ki jih bomo uresničevali v prihodnjem desetletju. Verjamemo, da bo ta dokument ključno orodje za izboljšanje zdravstvenih izidov v Sloveniji, hkrati pa tudi odskočna deska za nadaljnje povezovanje deležnikov in razvoj konkretnih aktivnosti.«

Predstavitvi strategije je sledila interaktivna delavnica, kjer so udeleženci  posveta po skupinah razpravljali o posameznih ukrepih za oblikovanje akcijskega načrta za izvajanje strategije. »Naš cilj je, da strategija ne ostane zgolj dokument, temveč se čim bolj učinkovito prenese v prakso,« je zbrane na delavnici nagovorila Vesna Marinko.