Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Ministri za kohezijo razpravljali o spremembah kohezijske zakonodaje in prihodnosti kohezije

Kohezijska politika se mora prilagoditi za lažje odzivanje na trenutne in prihodnje izzive, so bili enotni kohezijski ministri držav članic EU na današnjem srečanju v Bruslju, ki je potekalo v luči pričakovane objave predloga spremembe kohezijske zakonodaje.

Izvršni podpredsednik za kohezijo in reforme Raffaele Fitto je napovedal, da bo Evropska komisija v kratkem objavila predlog sprememb kohezijske zakonodaje, pripravlja pa tudi predloge za naslednje kohezijsko obdobje 2028-2034.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je poudaril, da Slovenija podpira prednostna področja, kot so krepitev konkurenčnosti, spodbujanje trojnega prehoda, odpornosti in varnosti na ravni Unije in nacionalni ravni. Hkrati pa se zavzema za močno kohezijsko politiko in dodelitev ustrezne višine sredstev za doseganje njenih ciljev po letu 2027.

»Nobena država članica in regija ne sme biti soočena z drastičnim zmanjšanjem dodeljenih sredstev,« je dejal Jevšek in se ob tem zavzel tudi za ohranitev programov Interreg, ki so pomemben instrument čezmejnega in med-regionalnega povezovanja.

Izrazil je zadržanost Slovenije do vključevanja reform in naložb v predlagane načrte, zlasti z vidika dodatnih administrativnih bremen in pogojevanja plačil z izvajanjem reform. »Dosedanje izkušnje z izvajanjem načrtov za okrevanje in odpornost so pomembne, vendar centraliziran pristop ne zagotavlja upravljanja na več ravneh, vključevanje deležnikov in tudi ne temelji na specifikah regij,« je opozoril Jevšek. 

Po besedah ministra Jevška bi morala biti nova zakonodaja bolj prožna, da bodo države članice in regije lahko izbirale med naložbami glede na svoje potrebe, izzive in priložnosti: »Treba je upoštevati specifike manjših držav, zato Slovenija podpira diferenciran pristop in morebitne izjeme. Za soočanje s sedanjim izzivi je zakonodaja preveč omejujoča«.

Slovenija je že predlagala spremembe v smeri večje prožnosti, zavzema pa se tudi za bolj enotna in poenostavljena pravila, ki bi zmanjšala administrativno breme za upravičence in organe izvajanja ter tako omogočila bolj učinkovito izvajanje kohezijskih projektov, je še dejal Jevšek.