Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave

Na evropski ravni je bil nedavno že potrjen osnutek izvedbene uredbe Komisije o enotni obliki nacionalnih obnovitvenih načrtov.

Na MNVP se zavedamo, da je uspešna priprava in izvedba takšnega načrta mogoča le s sodelovanjem relevantnih strokovnjakov, zlasti s področja kmetijstva, gozdarstva, voda, prostorskega načrtovanja in ribištva. Poleg tega bomo v skladu z Aarhuško konvencijo zagotovili pregleden proces sprejemanja NNON in v pripravo prek dogodkov vključevali ostale zainteresirane deležnike.

Države članice moramo na podlagi Uredbe EU o obnovi narave do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, do leta 2040 vsaj 60 odstotkov in do leta 2050 vsaj 90 odstotkov. Sprejeti moramo tudi ukrepe za obnovo naravne rečne povezljivosti, zaustavitev upadanja populacij opraševalcev ter obnovo kmetijskih, gozdnih in mestnih zelenih površin.

Ukrepe za obnovo habitatnih tipov je treba do leta 2030 uvesti na približno 14.000 do 15.850 hektarih oziroma približno 0,8 odstotka ozemlja Republike Slovenije. Habitatni tipi, ki potrebujejo uvedbo ukrepov obnove, so:

• obrečni gozdovi (od 2.520 do 3.750 hektarov),
• gorski iglasti gozdovi (540 hektarov),
• barjanski gozdovi (60 do 120 hektarov),
• travišča in drugi pašniški habitati (9.021 do 9.351 hektarov),
• obrečni travniki (1.140 hektarov),
• reke in jezera (1.220 hektarov)
• in do največ 850 hektarov drugih habitatnih tipov.

Slovenija bo pri pripravi NNON identificirala konkretne ukrepe ter določila prednostna območja za obnovo do leta 2030. Izhajala bo iz že sprejetih strateških nacionalnih aktov, kot sta Nacionalni program varstva okolja (NPVO) do 2030 in Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (PUN 2023-28).

Ključno je sodelovanje resorjev in civilne družbe

Ustanovljena je medresorska posvetovalna delovna skupina, ki zagotavlja usklajenost in strokovno podporo pri oblikovanju načrta.

Vanjo so vključeni vsi relevantni resorji in institucije, vključno z MNVP, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcijo Republike Slovenije za vode, Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, Zavodom za gozdove Slovenije.

V skladu z vnaprej določeno časovnico bodo vključeni tudi drugi deležniki, hkrati pa bodo organizirana tudi posvetovanja s širšo splošno in strokovno javnostjo ter nevladnimi organizacijami.

Krovni cilji uredbe

Z ukrepi obnove zajeti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij v EU do leta 2030

• Postopno izboljšati stanje degradiranih ekosistemov in zagotoviti njihovo dolgoročno vzdržnost.

Vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov celotnih območij z uredbo določenih habitatnih tipov, ki niso v dobrem stanju do leta 2030, 60 odstotkov do 2040 in 90 odstotkov do 2050

• To vključuje gozdove, obalna in celinska mokrišča, travnike in pašnike, reke, jezera, obrečne in obrežne habitate, resave in grmišča ter morske.

Obnova naravne rečne povezljivosti in naravnih funkcij povezanih poplavnih
območij

• Do leta 2030 je v EU predvidena odstranitev vsaj 25.000 km nepotrebnih pregrad za izboljšanje povezanosti rek.

Obnova populacij opraševalcev

• Izboljšanje raznolikosti opraševalcev in obrnitev upada populacij opraševalcev do leta 2030.

Obnova kmetijskih ekosistemov

• Izboljšanje biotske raznovrstnosti kmetijskih ekosistemov prek spremljanja izbranih kazalnikov (indeks travniških metuljev; zaloga organskega ogljika v tleh; delež kmetijskih zemljišč z značilnostmi visoke raznovrstnosti krajine) ter izboljšanja indeksa pogostosti kmetijskih ptic.

Obnova urbanih ekosistemov

• Brez neto izgub mestnih zelenih površin in drevesne pokritosti na nacionalni ravni do leta 2030, po letu 2030 pa trend naraščanja obojega do zadovoljivih ravni.

Obnova gozdnih ekosistemov

• Doseči naraščajoči trend na nacionalni ravni, dokler ne bodo dosežene zadovoljive ravni 6 od 7 določenih kazalnikov ter indeksa pogostih gozdnih ptic.

Zagotavljanje dolgoročnega spremljanja in financiranja ukrepov

• Države članice morajo pripraviti nacionalne načrte za obnovo narave in zagotoviti njihovo izvajanje.

Dobrobiti nacionalnega načrta za obnovo narave

NNON bo doprinesel k varovanju in obnovi habitatov in izboljšanju stanja ekosistemov, izboljšanju rečne povezljivosti, podpori opraševalcem in kmetijskim ekosistemom, izboljšanemu stanju kmetijskih in gozdnih ekosistemov ter povečanju zelenih površin v urbanih območjih.

Z ukrepi na teh področjih bomo dolgoročno in trajno obnovili biotsko raznovrstne in odporne ekosisteme ter dosegli cilje na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam in nevtralnosti degradacije tal, hkrati pa bomo izboljšali prehransko varnost.

Skupaj delujemo za zdravo in obnovljeno naravo. Hvala za vašo podporo in sodelovanje pri tem pomembnem procesu!