Notranji ministri Brdo procesa za krepitev sodelovanja na področju terorizma in trgovine z ljudmi

Notranji ministri in predstavniki držav Brdo procesa so v skupni deklaraciji podprli krepitev regionalnega sodelovanja v boju proti terorističnim grožnjam in pomembno vlogo mreže nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope pri nezakonitih migracijah. Ob tem so se zavzeli za enotno, usklajeno in odločno delovanje.

Prva tema srečanja, ki se je začelo z minuto molka v znak spoštovanja in podpore žrtvam strašne tragedije v Kočanih v Severni Makedoniji, je bila zagotavljanje varnosti in krepitev (regionalnega) sodelovanja v spremenjenih varnostnih razmerah in v boju proti terorističnim grožnjam.

»Slovenija je zavezana skupni ideji Evropske unije, delimo skupne vrednote Evropske unije – solidarnost, vključevanje, skupne rešitve. To nas dela močne in odporne. Tudi v tem času, kjer na prvo mesto stopa varnost – ne samo Slovenije, ampak celotne Evropske unije,« je po sestanku povedal minister Poklukar. Danes delujemo v spremenjenih varnostnih razmerah. »Govorim o novi varnostni realnosti. Zato je naše enotno in skupno delovanje še toliko bolj pomembno. Te evropske vrednote pa so bile tudi rdeča nit današnje prve razprave ministrov Brdo procesa,« je še poudaril minister.

Ministri so se strinjali, da terorizem še vedno ostaja pomembna grožnja notranji varnosti v regiji. Zato je po besedah ministra Poklukarja nujno, da se nanj odzovemo strateško, usklajeno in učinkovito. To je mogoče le ob podpori kakovostnih in takojšnjih informacij o stanju v regiji. Ob tem so se ministri strinjali tudi, da je nujno nenehno in hitro prilagajanje organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na vse zaznane spremembe v kriminalnem okolju in sodobne varnostne izzive. Pri tem ne smemo zanemariti tudi skrb vzbujajočega trenda spletne radikalizacije, kar opažajo vse države. Ob tem je minister dejal, da je »konec romantike za nacionalnovarnostni sistem«. Terorizem je ena od neposrednih groženj, zato je povezovanje vseh deležnikov, ki delujejo na tem področju, še kako pomembno.

Železna tema tovrstnih srečanj, kot je sestanek notranjih ministrov Brdo procesa, pa je tudi pomen varnosti zunanjih meja in učinkovitega upravljanja migracij, saj teroristične skupine pogosto izkoriščajo migracijske tokove za infiltracijo svojih članov. »Okrepljeni nadzor zunanjih meja regije, sodelovanje z državami Zahodnega Balkana in usklajeno ukrepanje so ključni koraki v naši skupni strategiji,« je poudaril minister in dodal, da krepitev varnosti na mejah ne pomeni le samega nadzora, temveč tudi razvoj naprednih metod identifikacije, uporabe biometrije in izboljšane koordinacije z agencijami, kot sta agenciji Frontex in Europol.

Po besedah ministra Poklukarja je pomembno ukrepe, o katerih so govorili na konferenci, s poglobljenim sodelovanjem uspešno nadgraditi tudi v praksi. Nobena država, tudi Slovenija, se namreč proti globalnim grožnjam, kot je terorizem, ne more boriti sama. Ključno je povezovanje in skupen odziv.

Drugi del srečanja ministrov je bil namenjen razpravi o vlogi mreže nacionalnih koordinatorjev jugovzhodne Evrope za boj proti trgovini z ljudmi pri obravnavi problematike trgovine z ljudmi med mešanimi migracijskimi tokovi. Žrtve trgovine z ljudmi so v skupnem evropskem azilnem sistemu priznane kot posebej ranljiva skupina, ki zahteva posebno pozornost v celotnem azilnem in sprejemnem postopku. Izkušnje in dobre prakse Agencije EU za azil je delila izvršna direktorica agencije Nina Gregori.

Ministri so se seznanili tudi z novo strategijo mreže 2025–2029, ki so jo koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi sprejeli na sestanku 27. marca 2025. Ta je ambicioznejša od prejšnje in se osredotoča na krepitev strateškega in operativnega sodelovanja v regiji, tudi pri skupnih preventivnih akcijah ozaveščanja, skupnih nadzorih na terenu in skupnem reševanju konkretnih čezmejnih primerov. »Boj proti trgovini z ljudmi je izredno pomembna naloga Ministrstva za notranje zadeve in policije, kajti gre za zares žalostne zgodbe in ranljive skupine ljudi, kot so otroci in ženske,« je še poudaril minister.

Ozadje

Brdo proces je uveljavljena platforma, na kateri že od leta 2001 s skupnimi močmi in dialogom prispevamo k reševanju aktualnih izzivov v regiji Zahodnega Balkana.

Tokratnega, že trinajstega srečanja so se udeležili tudi minister za notranje zadeve Hrvaške dr. Davor Božinović, minister za notranje zadeve Črne gore Danilo Šaranović in minister za notranje zadeve Kosova Xhelal Sveçla ter predstavniki notranjih ministrstev Avstrije, Italije, Madžarske, Albanije, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije in Srbije. Prisotna je bila tudi izvršna direktorica Agencije EU za azil Nina Gregori, koordinator EU za boj proti terorizmu Bartjan Wegter, koordinatorica EU za boj proti trgovini z ljudmi Diane Schmitt ter predstavniki agencij Europol in Frontex in Mednarodnega centra za razvoj migracijske politike (angleško International Centre for Migration Policy Development – ICMPD).

Dvostranska srečanja

Ob robu ministrskega srečanja se je minister Boštjan Poklukar sestal z evropskim komisarjem za notranje zadeve in migracije Magnusom Brunnerjem. Govorila sta o aktualnih temah s področja notranjih zadev na ravni Evropske unije.

Med drugim je minister povedal, da je Slovenija dejavna pri izvajanju pakta o migracijah in azilu in to nalogo prednostno obravnava. Kot eno ključnih dopolnitev pakta je minister Poklukar označil novi predlog uredbe o vračanju migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Pri tem se je zavzel za prednostno obravnavo tega zakonodajnega akta na ravni Evropske unije. Predlog novega skupnega sistema za vračanje uvaja možnost vzpostavitve vozlišč za vračanje v tretjih državah, ki ga še analiziramo, poudarjamo pa, da mora vsak dogovor s tretjo državo zagotoviti spoštovanje mednarodnih standardov človekovih pravic in načel mednarodnega prava, vključno z načelom nevračanja, ter ustrezno upoštevanje ranljivih skupin.

Minister je poudaril tudi pomen delovanja schengenskega območja. Ob bližajoči se 40. obletnici podpisa schengenskega sporazuma je potreben temeljit razmislek o njegovi prihodnosti na ravni Evropske unije. Slovenija ostaja velika zagovornica schengenskega območja, zato je pomembno, da se ne ravni Evropske unije vsi zavzemamo za njegovo ohranitev. V Sloveniji smo sicer morali sprejeti težko odločitev in vzpostaviti začasni ponovni nadzor na naših notranjih mejah z Madžarsko in Hrvaško zaradi povečane teroristične grožnje v Evropski uniji in naraščanja organiziranega kriminala v regiji Zahodnega Balkana. Od uvedbe nadzora konec oktobra 2023 smo okrepili operativno policijsko sodelovanje in pogovore na politični ravni z vsemi našimi sosednjimi državami. Ukrep bomo odpravili takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Sogovornika sta se strinjala, da je v boju proti nezakonitim migracijam v regiji Zahodnega Balkana ključno tudi delovanje agencije Frontex. Ob tem je minister poudaril pomen čim prejšnjega podpisa statusnega sporazuma med Bosno in Hercegovino in to agencijo, zavzel pa se je tudi za spremembo mandata Frontexa, ki bi moral imeti večjo vlogo pri vračanju v regiji. Komisijo je pozval tudi k okrepljenim aktivnostim za uskladitev vizumskih režimov v državah Zahodnega Balkana z režimom Evropske unije.

Na krajšem dvostranskem srečanju sta se sestala tudi notranja ministra Slovenije in Črne gore, ki sta potrdila dobre odnose med državama na področju notranjih zadev.