Posvet v Škofji Loki odprl ključna vprašanja prihodnosti oskrbe s hrano

Na posvetu so sodelovali Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj in predsedujoči Svetu gorenjske regije, Klemen Srna, direktor Razvojne agencije Sora, Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge - KGZ Škofja Loka, dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in Tomaž Primožič, z Direktorata za kmetijstvo, Sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije.

Uvodoma je zbrane nagovorila ministrica Mateja Čalušić, ki je poudarila, da prehranska varnost ni le vprašanje samooskrbe, temveč širši koncept, ki vključuje celotno verigo – od zemlje, vode in semen do ljudi, ki delajo v kmetijstvu:

»Če smo se še nedolgo nazaj trudili za višjo samooskrbo, danes govorimo o prehranski varnosti – širšem in ambicioznejšem cilju. Gre za dostopnost, stabilnost in kakovost celotne prehranske verige, ki mora temeljiti na zaščitenih kmetijskih zemljiščih, lokalnih virih in znanju ljudi, ki delajo v agroživilskem sektorju.«

Slovenija ima na voljo le približno 2500 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na prebivalca – skoraj polovico manj kot znaša evropsko povprečje. Ob tem uvozimo kar 70 odstotkov hrane, kar pomeni visoko ranljivost v času kriz, kot so podnebne spremembe, geopolitična trenja ali motnje v mednarodni trgovini.

Na posvetu so sodelovali predstavniki ministrstva, občin, razvojnih agencij, zadružništva in agroživilskega sektorja. Skupno sporočilo razprav je bilo jasno: prehranska varnost ni samoumevna in brez ukrepov danes, bomo kot družba ranljivejši jutri.

Poudarjeno je bilo, da smo v zadnjem desetletju v Sloveniji izgubili skoraj 8600 hektarjev kmetijskih zemljišč – četrtino zaradi pozidave, tri četrtine zaradi zaraščanja. Še posebej alarmantna je izguba najboljših njivskih površin na ravninskih območjih, ki so nepovratno prešla v gradnjo. Obenem je bilo izpostavljeno, da kmetijska zemljišča niso le prostorski vir, temveč kritična infrastruktura, ki v izrednih razmerah omogoča neprekinjeno oskrbo prebivalstva.

Strokovnjaki so se zavzeli za večjo podporo regionalnim prehranskim verigam – od pridelave, predelave, skladiščenja do distribucije. Med drugim je bilo izpostavljeno, da bi s premišljenim upravljanjem državnih kmetijskih zemljišč lahko že danes zagotovili pomemben delež osnovnih živil za javne zavode. Samo na 27.000 hektarjev državnih njiv bi s povprečnim donosom pšenice lahko pridelali dovolj za pokritje letne porabe kruha vseh prebivalcev Slovenije.

Razprave so poudarile tudi pomen sistemskega povezovanja lokalnih pridelovalcev, zadrug in javnih zavodov ter potrebo po vlaganjih v znanje, infrastrukturo in ohranjanje kakovosti tal. Predstavniki razvojnih agencij in zadrug so opozorili na pomen dolgoročnih politik, ki omogočajo načrtno in stabilno lokalno oskrbo – še posebej v regijah, kot je Gorenjska, kjer je kmetijskih površin relativno malo, a je interes lokalne skupnosti močan.

Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj, je predstavil skupni sistem naročanja za javne zavode v občini, ki npr. Kranjskim vrtcem zagotavlja preko 50 odstotkov lokalno ekološko pridelane hrane. »Bistveno je sodelovanje in zaupanje. Vzpostavljene imamo kataloge živil lokalnega izvora, organiziramo izobraževanja za organizatorje prehrane. Na eni strani zagotavljamo dovolj povpraševanja, na drugi pa imajo pridelovalci zagotovljene količine za več let. V prihodnje želimo v model privabiti tudi sosednje občine,« je povedal. Rakovec je na posvetu povedal tudi, da bo Mestna občina Kranj prva v Sloveniji trajno zaščitila kmetijska zemljišča. Ministrica Čalušič je namreč opozorila, da še nobena občina ni trajno zaščitila kmetijskih zemljišč, čeprav ta možnost obstaja že več kot 15 let.

Klemen Srna, direktor Razvojne agencije Sora, je povedal, da so za uspešno delovanje verig ključni ljudje. Lokalnih pridelkov po njegovem primanjkuje tudi v luči povezovanja kmetijstva in turizma ter vidi priložnost predvsem za butično lokalno pridelano hrano.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, je poudarila, da je za odpornost celote agroživilske verige pomembno, da jo začnemo graditi zdaj, da imamo prostor na trgovskih policah ter da potrošniki poznajo in kupujejo slovenske izdelke. Opozorila je, da je zaskrbljujoče, da se lahko pohvalimo z več kot 100-odstotno pridelavo mleka, medtem ko je na trgovskih policah slovenskih mlečnih izdelkov zgolj 37 odstotkov.

Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge, je opozoril, da se v trgovini prehranskih izdelkov dogajajo velike spremembe, saj trgovci ožijo nabor izdelkov. Povedal je, da Loška zadruga gradi stabilnost z lastnimi maloprodajnimi trgovinami in povezovanjem 17 zadrug.

Zaključki posveta so bili jasni: brez zaščite zemljišč, vlaganj v lokalne verige in dolgoročnega načrtovanja prehranska varnost ostaja na trhlih temeljih. Kmetijstvo je treba razumeti kot razvojno panogo, kmetijska zemljišča pa kot temelj naše nacionalne stabilnosti.

Ministrica Mateja Čalušić je skupaj z državnima sekretarjema in generalnimi direktorji nadaljevala obisk Gorenjske regije z ogledom številnih dobrih praks. Ministrica Čalušić je obiskala Loško zadrugo, Kmetijo Koželj in podjetje Conditus, državna sekretarka Eva Knez je obiskala Osnovno šolo Jakoba Aljaža v Kranju in Gozdno učno pot Predtrški gozd pri Radovljici, državni sekretar mag. Ervin Kosi pa je obiskal Biotehniški center Naklo, Kmetijo Matijovc in Pridelava vrtnin in okrasnih rastlin »Artičoka«.