Borza na dosegu roke: odpiramo vrata malim vlagateljem

Prvič vstopate na borzni parket? Ljubljanska borza je torej pravo izhodišče za vas. Ravno prav mala, a hkrati dovolj pestra za male vlagatelje. Prva kotacija ponuja osem vsem znanih in predvsem dobrih zgodb – Krko, Novo Ljubljansko banko, Petrol, Zavarovalnico Triglav in Savo Re, Luko Koper, Telekom in Cinkarno Celje. Lanski donos indeksa SBI TOP, torej indeksa, v katerega so vključeni našteti in pa družba Equinox iz Standardne kotacije, pa: 33 odstotkov, če upoštevamo dividende donose, pa celo prek 42 odstotkov, kar je Ljubljansko borzo lani uvrščalo med najdonosnejše borze na svetu.

Prva kotacija je najelitnejši segment trga delnic na Ljubljanski borzi, namenjen podjetjem, ki izstopajo po likvidnosti, velikosti in transparentnosti poslovanja. Namen te kotacije je povečati prepoznavnost najboljših prej naštetih slovenskih podjetij med mednarodnimi vlagatelji in omogočiti primerjavo z vodilnimi konkurenčnimi podjetji v njihovih panogah.

Ključne značilnosti Prve kotacije:

• Dodatni standardi obveščanja: Podjetja morajo uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja, objavljati četrtletne poslovne izkaze, izjavo o skladnosti s Kodeksom korporativnega upravljanja in poročati v angleškem jeziku.
• Večja likvidnost: Delnice v Prvi kotaciji so bolj likvidne zaradi dodatnih likvidnostnih kriterijev, kar zmanjšuje skrite stroške trgovanja.
• Promocija in podpora: Ljubljanska borza ponuja dodatne storitve za promocijo delnic med mednarodno investicijsko javnostjo in podporo pri obveščanju ter korporativnem upravljanju.

Še boljši je bil začetek letošnjega leta – SBI TOP je bil več kot dva meseca celo najboljši, torej najdonosnejši na svetu. Seveda pa to ni vse, kar ponuja borza sredi glavnega mesta. Na njej lahko trgujete tudi z devetimi podjetji iz Standardne kotacije, recimo z že omenjenim Equinoxom, pa Salusom, Uniorjem in podobno, skladi ETF (angleško Exchange Traded Fund), obveznicami, zakladnimi menicami in podobno.

"Čeprav so investitorji večinoma zamudili glavnino od 670-odstotne rasti, ki so jo slovenske delnice ustvarile v zadnjem dobrem desetletju, se mali vlagatelji ponovno vračajo. Spet dobivajo zaupanje in pogum," razlaga Andraž Aš z Ljubljanske borze.

To se kaže tudi v hitri rasti povprečnega dnevnega prometa – če je bil ta še pred nekaj leti milijon, največ milijon evrov in pol na dan, smo lani prišli na dva do dva in pol milijona, letos pa Aš pričakuje, sploh če sklepamo po februarju, številke vse tja do štirih milijonov in morda celo več. 

Še hitrejša je rast priljubljenosti tako imenovanih ETF-ov. Kaj je to? ETF so investicijski skladi, s katerimi se trguje na borzi, podobno kot delnice. Njihov glavni cilj je posnemati gibanje določenega indeksa, sektorja ali drugega finančnega instrumenta. Skladi ETF združujejo denarna sredstva več vlagateljev in jih naložijo v različne vrednostne papirje, ki so običajno del izbranega indeksa. "Gre za vnaprej znano košarico dobro razpršenih delnic," cilj ETF-ov ponazori sogovornik. In dodaja: "Ker ne želite imeti vseh jajc v eni košari, kot poudarjajo vsi, Ljubljanska borza ponuja štiri ETF-e, ki imajo še en plus – zelo nizke stroške."

Kar očitno spoznava vedno več vlagateljev, saj se njihova priljubljenost pri nas hitro povečuje: "Letos februarja smo imeli z ETF-om, ki sledi indeksu SBI TOP, poslov za šestkratnik celotnega lanskega prometa," je jasen Aš.

In za koga so primerni ETF-i? Vsekakor za zelo širok krog vlagateljev:

Začetniki v vlaganju:

• Skladi ETF ponujajo enostaven in cenovno dostopen način za začetek vlaganja, saj omogočajo naložbe v široko diverzificirane portfelje, ne da bi morali izbirati posamezne delnice ali obveznice.

Tisti, ki iščejo nizke stroške:

• Stroški upravljanja ETF-ov so običajno nižji od tistih pri tradicionalnih vzajemnih skladih, zato so privlačni za stroškovno občutljive vlagatelje.

Vlagatelji, ki želijo diverzifikacijo:

• Ker ETF-i sledijo različnim indeksom (delniškim, obvezniškim, sektorjem ali surovinam), omogočajo dostop do širokega spektra naložb z eno samo transakcijo.

Dolgo- in kratkoročni vlagatelji:

• Dolgoročni vlagatelji lahko uporabljajo ETF-e za izgradnjo stabilnega portfelja, medtem ko so zaradi likvidnosti privlačni tudi za kratkoročne vlagatelje, ki iščejo hitre prilagoditve.

Tisti, ki iščejo likvidnost:

• Z ETF-i se trguje na borzah podobno kot z delnicami, kar pomeni, da jih je mogoče kupovati in prodajati skozi celoten trgovalni dan.

Kljub do zdaj naštetim številkam, ki se povprečnemu človeku zdijo zelo visoke, pa je Ljubljanska borza ena od manjših. Najbolj znana je seveda Newyorška borza (angleško The New York Stock Exchange – NYSE), ki ima sedež v New Yorku. NYSE je največja delniška borza po tržni kapitalizaciji in ena najstarejših, saj je bila ustanovljena že leta 1792. Borza je znana po tem, da na njej kotirajo največja in najvplivnejša podjetja na svetu, kot so Nvidia, Apple, Microsoft, Amazon in druge. NYSE je simbol globalnega finančnega trga in ima ključno vlogo pri določanju smeri svetovnega gospodarstva.

In še najbolj znan indeks na svetu - to je S&P 500 (Standard & Poor’s 500), ki sledi uspešnosti 500 največjih ameriških podjetij, ki kotirajo na borzah v ZDA. Ustanovljen je bil leta 1957, običajno pa je obravnavan kot glavni pokazatelj stanja ameriškega gospodarstva in je široko uporabljen kot merilo za primerjavo uspešnosti drugih naložb. Indeks vključuje podjetja iz različnih sektorjev, kot so tehnologija, finance, zdravstvo in energetika, kar zagotavlja široko diverzifikacijo. A kot rečeno, slovenski indeks SBI TOP je lani in tudi letos po donosnosti boljši od najbolj znanega indeksa na svetu.