Vzpostavljena evropska infrastruktura za dediščinsko znanost

E-RIHS (v angleščini) je raziskovalna infrastruktura, namenjena spodbujanju raziskav in inovacij na področju dediščinske znanosti, ki vključuje vse oblike znanstvenega raziskovanja predmetov, stavb in krajin s kulturnim ali zgodovinskim pomenom. Združuje znanja s področij umetnosti, humanistike, naravoslovja in tehnike ter spodbuja razumevanje, ohranjanje in trajnostno rabo dediščine v času globalnih sprememb – za dobrobit ljudi danes in v prihodnosti.

Dostop do edinstvenih virov in znanja

E-RIHS kot distribuirana (razpršena) raziskovalna infrastruktura omogoča poenoten in centralno voden dostop do svojih storitev za različne skupine uporabnikov – javne ustanove, raziskovalne skupine, posamezne raziskovalce, strokovnjake in zasebni sektor.

S projektom se vzpostavljajo osrednje mednarodno in nacionalna vozlišča E-RIHS s pripadajočo nepremično (platforma FIXLAB), digitalno (DIGILAB) in mobilno (MOLAB) infrastrukturo ter zbirkami in arhivi (ARCHLAB). S projektom bo podprto skupinsko raziskovalno delo, dostop do analitske opreme, metodologij, podatkov in orodij, vrhunsko usposobljenega osebja ter hramba, obdelava, interpretacija in optimalno izkoriščanje velike količine podatkov na podlagi načel FAIR, v okviru evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) (v angleščini). Strateško načrtovanje bo preprečilo podvajanje opreme in raziskovalnega dela ter povečalo konkurenčnost evropske dediščinske znanosti.

Usposabljanja, standardi in sodelovanje

E-RIHS izvaja tudi program usposabljanja Akademije za znanost o dediščini (v angleščini), namenjen študentom, raziskovalcem in strokovnjakom. Poleg tega organizira konference in dogodke, sodeluje v oblikovanju politik ter podpira razvoj standardov in dobrih praks na področju znanosti o dediščini.

Močna evropska podpora in formalna vključitev v raziskovalni prostor

Evropske raziskovalne ustanove sodelujejo na tem področju že od leta 1999. Leta 2016 je E-RIHS postal del načrta Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (angleško European Strategy Forum on Research Infrastructures – ESFRI).

Naloga E-RIHS ERIC je delovanje raziskovalne infrastrukture ter usklajevanje njenega strateškega in finančnega razvoja. E-RIHS ERIC ima razpršeno strukturo z uradnim sedežem v Firencah v sosednji Italiji. Njegove ustanovne članice so: Ciper, Francija, Italija, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo.

Z raziskavami na visoki ravni bo E-RIHS ERIC prispeval k razvoju znanja, inovacijam in reševanju družbenih izzivov ter pomembno prispeval k Evropskemu raziskovalnemu prostoru in širše. E-RIHS bo spodbujal poglobljeno razumevanje izvora in pomena kulturne dediščine, procesov materialnih sprememb in propadanja, učinkov konservatorskih posegov ter vpliva okoljskih sprememb. Razvijal in preizkušal bo nova orodja in materiale za boljšo zaščito in interpretacijo dediščine, ter prepoznaval ključne vrzeli v znanju in virih.

Slovensko nacionalno vozlišče E-RIHS.SI

Sodelovanje v projektu E-RIHS je Vlada Republike Slovenije umestila na prednostni seznam mednarodnih projektov, določenih z Načrtom razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020, Revizija 2016 (Revizija NRRI 2016). Slovenija se je v letu 2017 formalno vključila v pripravo projekta, od vzpostavitve te raziskovalne infrastrukture dalje pa sodeluje v njej kot ustanovna in polnopravna članica.

Leta 2018 je bil ustanovljen nacionalni konzorcij E-RIHS.SI, v katerem sta sodelovala Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot koordinator in Univerza v Ljubljani, v avgustu 2022 pa so se E-RIHS.SI pridružili še Zavod za gradbeništvo Slovenije, Kemijski inštitut, Institut Jožef Stefan, Univerza v Mariboru ter Narodna in univerzitetna knjižnica.

Strateški cilji vključitve Slovenije v E-RIHS ERIC so: ohranjanje kulturne dediščine in nacionalne identitete; prepoznavanje in razumevanje dediščine; spodbujanje inovacij v dediščinski znanosti; odpornost dediščine na podnebne spremembe in trajnostni turizem. E-RIHS.SI podpira vodilno vlogo slovenske dediščinske znanosti in njeno mednarodno vpetost, ter omogoča slovenskim kulturnim in arhivskim ustanovam dostop do raziskovalne infrastrukture in obravnave predmetov kulturne dediščine, kar je trenutno dostopno le redkokdaj in v omejenem obsegu.