Odločitve vlade s sej vladnih odborov
Na današnji seji odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela Odgovor na vprašanja Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (komisija) glede prodaje kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu Republike Slovenije, ki ga bo poslala Državnemu svetu.
Komisija meni, da je smotrno, da se preverijo podatki o obsegu prodaje kmetijskih zemljišč tujim fizičnim in pravnim osebam v obmejnem pasu Slovenije v zadnjih 30 letih, in sicer po desetletjih in po državljanstvu kupcev. Prav tako je po mnenju komisije treba ugotoviti, ali prihaja do koncentracije lastništva pri določenih tujih subjektih. Poleg tega komisijo zanima, ali so bile izvedene kakšne analize ali študije o vplivu prodaje kmetijskih zemljišč tujim državljanom na kmetijsko dejavnost, demografsko strukturo ali kulturno krajino v obmejnih območjih ter kakšni ukrepi so bili sprejeti ali se načrtujejo za zaščito kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu pred prekomernim lastniškim prehajanjem v roke tujih državljanov z namenom ohranjanja nacionalnih interesov in tudi prehranske varnosti.
Vlada v odgovoru predstavlja stanje na področju prodaje kmetijskih zemljišč tujim državljanom in pravnim osebam v obmejnem pasu Slovenije in sprejete ter predlagane ukrepe za zaščito kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu pred prekomernim lastniškim prehajanjem v roke tujih državljanov, z namenom ohranjanja nacionalnih interesov ter tudi prehranske varnosti.
Države članice Evropske unije (EU) morajo pri pripravi zakonodajnih rešitev slediti Razlagalnemu sporočilu Komisije o pridobivanju kmetijskih zemljišč in pravu Evropske unije, ki pojasnjuje, kako lahko države članice Evropske unije regulirajo prodajo kmetijskih zemljišč. Iz razlagalnega sporočila izhaja, da države članice EU lahko omejijo prodajo kmetijskih zemljišč, da bi ohranile kmetijske skupnosti in spodbujale trajnostno kmetijstvo. Pri tem morajo upoštevati pravo EU, zlasti pravila o prostem pretoku kapitala, ki je ena od osnovnih kategorij ustanovitvenih pogodb EU.
Državljani držav članic EU, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v angleščini Organisation for economic cooperation and development - OECD) in Evropsko združenje za prosto trgovino (v angleščini European Free Trade Association - EFTA), pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Sloveniji na podlagi mednarodnih pogodb, v katerih ni predviden dodatni pogoj obstoja vzajemnosti. Državljani držav članic EU, OECD in EFTA so pri pridobivanju nepremičnin (tudi kmetijskih zemljišč) izenačeni s slovenskimi državljani, kar pomeni, da na ozemlju Republike Slovenije pridobivajo lastninsko pravico na podlagi vseh pravnih temeljev in pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije, ter brez posebnih omejitev, ki bi veljale samo za tujce.
Zemljišča, prodana tujcem v 10 kilometrskem obmejnem pasu:
- Skupno število prodanih zemljišč 2008–2025: 562
- Skupna površina prodanih zemljišč (v ha) 2008–2025: 568 ha
- Skupna površina prodanih zemljišč (v odstotkih glede na skupno površino zemljišč v 10 kilometrskem pasu): 0,2 odstotka
Zemljišča, prodana tujcem v 500 metrskem obmejnem pasu:
- Skupno število prodanih zemljišč 2008–2025: 122
- Skupna površina prodanih zemljišč (v ha) 2008-2025: 87 ha
- Skupna površina prodanih zemljišč (v odstotkih glede na skupno površino zemljišč v 500 metrskem pasu): 0,4 odstotka
Upravne enote posebne evidence o odobrenih pravnih poslih (na primer parcelna številka in katastrska občina, površina zemljišča, namenska raba, državljanstvo oziroma stalno prebivališče kupcev) ne vodijo, ker za to nimajo pravne podlage. Vlada je za potrebe prenove kmetijske zemljiške politike upravne enote v februarju 2016 zaprosila za podatke o odobrenih pravnih poslih v letih 2013, 2014 in 2015, in sicer posebej za posle, sklenjene s slovenskimi državljani, in posebej za posle, sklenjene s tujimi državljani.
Podatki, pridobljeni od upravnih enot, so bili analizirani, pri čemer so bile v analizo vključene le parcele, ki so po namenski rabi v celoti kmetijsko zemljišče. Rezultati analize so pokazali, da je problem širši in da ni omejen le na obmejni pas, ampak da se tovrstne prodaje kmetijskih zemljišč dogajajo na območju celotne Slovenije.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) skladno z Razvojno strategijo Sklada v zadnjih letih kupuje kmetijska zemljišča na za državo pomembnih območjih (desetkilometrski obmejni pas, vodovarstvena območja in tako dalje). Vlada za nakup teh zemljišč že od leta 2017 dalje namenja milijon evrov letno.
Vlada izpostavlja tudi, da so bili podani predlogi, ki bi lahko prispevali tudi k zmanjšanju lastniškega prehajanja kmetijskih zemljišč v roke tujih državljanov (na primer prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč za lokalnega kmeta, odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami ni potrebna med lokalnimi kmeti), vendar za vse dosedanje predloge ni bilo doseženega širšega konsenza.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano