Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v marcu 2025
Zasedanje Varnostnega sveta OZN | Avtor: OZN
Osrednji dogodek danskega predsedovanja je bil osredotočen na prilagodljivost mirovnih operacij ZN novim realnostim. V prihodnosti morajo obravnavati tudi temeljne vzroke konfliktov za doseganje dolgoročne stabilnosti, povečati sinergije med preprečevanjem, ohranjanjem in izgradnjo miru ter okrepiti sodelovanje VS OZN v sistemu ZN ter z globalnimi in regionalnimi partnerji.
VS OZN je marca sprejel predsedniško izjavo o Siriji, v kateri je ponovno ostro obsodil razširjeno nasilje v začetku meseca, ki je povzročilo množične civilne žrtve. Slovenija je na rednem mesečnem brifingu o Siriji poudarila potrebo po resnično vključujoči politični tranziciji z vlogo žensk, mladih in civilne družbe. Poudarila je obveznost začasnih oblasti, da zaščitijo prebivalstvo ter si prizadevajo za spravo in okrevanje, pri čemer je mednarodna skupnost je pripravljena pomagati.
VS OZN se je na temo Gaze sestal zaradi izraelske blokade dostave blaga in humanitarne pomoči v Gazo. Slovenija, ki je zasedanje podprla, je poudarila, da humanitarna pomoč ne sme biti predmet pogajanj ali politiziranja ter obsodila nove izraelske napade, v katerih naj bi bilo ubitih več kot 400 ljudi. Obnovitev sovražnosti ogroža vse civiliste, vključno s talci, ki so še vedno zaprti v Gazi.
Po zaprtih konzultacijah, ki so potekale na zahtevo Slovenije glede politične krize v BIH je bila sprejeta izjava za javnost, ki jo je koordinirala Slovenija. VS OZN je tako izrazil zaskrbljenost nad zadnjim dogajanjem v entiteti Republika Srbska, ki spodkopava ustavni red, stabilnost in ozemeljsko celovitost države. Pomembno je, da Varnostni svet spremlja Bosno in Hercegovino in se seznanja z vse težjimi razmerami v njej.
Veleposlanik Samuel Žbogar na zasedanju VS OZN | Avtor: MZEZ
VS OZN je obravnaval nadaljevanje napadov in sovražnosti v Ukrajini ter poslabšanje razmer za civiliste. Slovenija je zahtevala prekinitev vseh napadov in podprla napoved o zagotovitvi varne plovbe v Črnem morju kot prvi korak k popolni prekinitvi sovražnosti v rusko-ukrajinski vojni. Od 24. februarja 2022 je bilo ubitih najmanj 12.881 ukrajinskih civilistov, skoraj 30.500 pa je bilo ranjenih. Poleg tega se je število civilnih žrtev samo februarja letos povečalo za 35 odstotkov v primerjavi z lanskim februarjem. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da velika večina napadov predstavlja očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava.
VS OZN je v začetku marca sprejel izjavo za javnost, s katero je izrazil zaskrbljenost zaradi podpisa listine o ustanovitvi paralelne vlade v Sudanu. Z izjavo so članice tudi potrdile svojo zavezanost k suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Sudana in pozvale vse stani v spopadu k prenehanju sovražnosti. Kasneje v mesecu se je VS OZN ponovno sestal zaradi pereče krize zaščite civilistov v Sudanu, ki jo zaznamujejo pretresljiva poročila o spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola, zlasti nad ženskami, deklicami in celo dojenčki. Slovenija je odločno obsodila vse oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, tudi spolno nasilje, povezano s konflikti.
Tudi razmere na vzhodu Demokratične republike Kongo se zaostrujejo, zato so poleg rednega brifinga in konzultacij dodatno potekale še izredne zaprte konzultacije, ki so se osredotočile na okoliščine, v katerih deluje mirovna operacija MONUSCO (angleško United Nations Organization Stabilization Mission in the Democratic Republic of the Congo). Slovenija je izrazila zaskrbljenost zaradi nenehnih resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic.
VS OZN je opravil razpravo o Afganistanu, kjer je situacija še naprej pereča, humanitarna pomoč pa rešilna bilka za več kot polovico prebivalstva, kasneje v mesecu pa soglasno podprl resolucijo glede enoletnega podaljšanja mandata UNAMA (angleško United Nations Assistance Mission in Afghanistan), ki izpostavlja tudi okoljski vidik, na predlog Slovenije.
V okviru sodelovanja Združenih narodov z regionalnimi organizacijami je VS razpravljal o sodelovanju z Evropsko unijo. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je poudarila močno partnerstvo med EU in OZN ter zavezanost mednarodnemu pravu, mirovnim prizadevanjem, varnosti, multilateralizmu, humanitarni pomoči in financiranju OZN. Obsodila je rusko agresijo na Ukrajino in izpostavila potrebo po pravičnem in trajnem miru ter podporo miru v Gazi, Siriji in DRK.