Osnovna bruto plača ni enako kot izplačilo plače – nanj vpliva več elementov

Prenova plačnega sistema je zaradi prehoda iz stare na novo plačno lestvico za okoli 5.000 različnih delovnih mest v javnem sektorju in približno 188.000 javnih uslužbencev izjemno kompleksna materija, saj gre sočasno za:

1. prehod iz stare v novo plačno lestvico s prevedbo in
2. različne dvige plač zaradi odprave nesorazmerij; ti dvigi plač pa so različni, kar je odvisno od tega, kolikšno povišanje je posamezna poklicna skupina v preteklih letih že prejela.

Način prevedbe v novo plačno lestvico je bil dogovorjen skupaj s sindikati javnega sektorja. V okviru pogajanj so se sindikati in vlada pogajali o osnovnih bruto plačah, ki so po prenovi plačnega sistema višje (noben zaposlen ni več uvrščen v plačni razred, katerega vrednost bi bila nižja od minimalne plače, zvišala se je osnovna bruto plača, zaposleni so pridobili nekaj plačnih razredov iz naslova odprave plačnih nesorazmerij, glede na višjo osnovno bruto plačo so se zvišali tudi dodatki, prenesla so se vsa napredovanja, ki so jih doslej pridobili in podobno).

Na končno neto izplačilo vpliva več dejavnikov

Ob tem pa je seveda treba upoštevati, da na končno neto izplačilo plače vpliva več dejavnikov, ki niso nujno povezani s prenovo plačnega sistema: na primer povračila potnih stroškov, dodatek za delovno dobo, za povečan obseg dela, dodatek iz naslova redne delovne uspešnosti, nadurno delo ali dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času. Prav tako je končno izplačilo plače odvisno tudi od števila dni dopusta ali bolniških odsotnosti. Zato pri primerjavi decembrskega in januarskega izplačila ne moremo primerjati samo zneska neto izplačila posamične plače.

Povedano drugače, na individualni ravni je tako možno, da je v posameznih primerih ob izplačilu prve tranše predvidenega povišanja plač prišlo do nižjega izplačila, ker je zaposleni prejšnji mesec prejel delovno uspešnost, ki je višja kot izplačilo prve tranše, ali ker je bil odsoten, nadomestilo pa je nižje od plače. Primeri se prav zaradi vseh teh elementov razlikujejo in je vsak primer treba individualno obravnavati. Pri pregledu podatkov smo na primer ugotovili, da je bil v nekaterih primerih v decembrsko plačo vključen tudi dodatek za trimesečno obdobje redne delovne uspešnosti v letu 2024, izplačane so bile tudi nadure zaradi poteka šestmesečnega referenčnega obdobja pri zaposlenih, ki delajo v neenakomernem delovnem času, in se po tem obdobju presežki ur izplačajo kot nadure, bolniške odsotnosti in podobno.

V tem okviru je bila medijsko oziroma v javnosti najbolj izpostavljena plačna skupina J v zdravstvu in sociali. Naj spomnimo, da so na delovnih mestih, kjer se opravljajo podporne oziroma spremljajoče naloge v teh dejavnostih (na primer strežnice, kuharji, čistilke) zaposleni na podlagi posebnega vladnega projekta, do vstopa v nov plačni sistem (do 1. januarja 2025), začasno prejemali dodatek v obliki posebne delovne uspešnosti. Ta projekt je bil že od začetka predviden kot začasen in je z uveljavitvijo novega plačnega sistema avtomatično prenehal, kot je bilo določeno. Omenjenega začasnega dodatka tako ne prejemajo več, so se jim pa povečale osnovne bruto plače.

Nov plačni sistem predstojnikom omogoča, da nagradijo nadpovprečno obremenjene in uspešne zaposlene

Poudarjamo, da je plačno reformo treba obravnavati celostno, ne le na podlagi dviga osnovne bruto plače ob prevedbi na novo plačno lestvico. To je bil le prvi korak. V drugem koraku pa morajo vodje oziroma predstojniki uporabiti različne mehanizme, ki jih prinaša prenovljeni sistem. In s katerimi lahko nagradijo nadpovprečno uspešne in obremenjene zaposlene.

Nov plačni sistem, ki se uporablja od 1. januarja 2025 dalje, namreč vključuje različne možnosti za določitev višjih plač, ki jih lahko uporabi delodajalec, in sicer:

• možnost spregleda izobrazbe za že zaposlene javne uslužbence z nižjimi plačami oziroma v primerih, ko ne gre za regulirane poklice in posledično premestitev na zahtevnejša primerljiva delovna mesta, za katera je določen višji plačni razred. To velja tudi za kuharje, čistilke, tehnike (105. člen novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS));
• možnost določitve višjega plačnega razreda ob upoštevanju ustreznega števila let delovne dobe in nekaterih drugih pogojih, določenih v 22. členu ZSTSPJS; po tem členu se lahko zaposlenim poviša plača tudi za opravljanje nalog na istem delovnem mestu, pri čemer so pod zakonsko določenimi pogoji lahko uvrščeni tudi v deseti (najvišji) plačni razred delovnega mesta;
• možnost pospešenega napredovanja v plačnih razredih (torej hkrati za dva plačna razreda), kot je določeno v 27. členu ZSTSPJS;
• ohranja se možnost mesečnega nagrajevanja delovne uspešnosti, vključno z nagrajevanjem povečanega obsega dela (do 20 odstotkov mesečne osnovne bruto plače; z morebitnim dodatnim izplačilom redne delovne uspešnosti je ta odstotek lahko še višji), pri čemer se bo obseg sredstev za tovrstno nagrajevanje z letom 2028 še povišal.

Nihče nima več osnovne bruto plače nižje od minimalne

Ob tem ponovno poudarjamo, čeprav se v javnosti morda ne razume pomembnost tega zakonskega določila, da z uveljavitvijo plačne reforme nihče v javnem sektorju nima več plače, ki bi bila nižja od minimalne. Drži, da so prej prejeli doplačilo do minimalne plače, vendar je dejstvo, da imajo zdaj določeno višjo osnovno bruto plačo, pomembno iz več razlogov: njegovi dodatki so s tem obračunani od višje osnove, napredovanja, ki jih je tak zaposleni dosegel v preteklosti, imajo zdaj finančni učinek, saj se ta prenesejo in upoštevajo pri uvrstitvi v nove plačne razrede. Za okoli 30.000 javnih uslužbencev je bilo namreč po starem sistemu vseeno, koliko napredovanj so imeli, in prav zanje je ključno, da je po prenovi plačnega sistema prvi plačni razred enak minimalni plači. Ta pa se bo v nadaljevanju usklajevala tudi z inflacijo.

Do končnega povišanja plač v treh letih, v več obrokih

Zaradi javnofinančne vzdržnosti je bilo dogovorjeno, da se bodo plače javnim uslužbencem dvigovale postopoma, v največ šestih obrokih. Prvo povišanje je bilo tako pri januarski plači, naslednje bo pri oktobrski letos, in tako naprej - zadnji v januarju 2028. Funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti bodo povišanja deležni z naslednjim mandatom.

Reforma je bila dogovorjena in podpisana z visoko večino sindikatov javnega sektorja. Če ne bi naredili ničesar, bi masa za plače še naprej rasla, nezadovoljstvo posameznih plačnih skupin pa prav tako, zato je sistem nujno potreboval prenovo, o čemer smo se strinjali oboji: sindikati in vlada.

Vladno-sindikalna delovna skupina za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema

Ker pa gre za velik, raznolik in kompleksen sistem, in je pričakovano, da pri tako obsežnih spremembah vseh situacij in izzivov ni možno vnaprej predvideti, je bilo v okviru pogajanj med vladno in sindikalno stranjo dogovorjeno, da se za spremljanje in analiziranje izvajanja implementacije reforme oblikuje posebna delovna skupina za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema, sestavljena iz predstavnikov vlade in predstavnikov reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Mešana delovna skupina analizira izvajanje implementacije reforme ter obravnava in rešuje vprašanja, ki se ob tem pojavljajo. Sproti spremlja tudi učinke prehoda v nov plačnih sistem po posameznih delovnih mestih in poklicnih skupinah; kjer se pojavljajo določene nejasnosti v praksi, z namenom enotnega izvajanja novega plačnega sistema skupaj tolmači zakon in sprejme skupno stališče socialnih partnerjev, ki je nato v pomoč delodajalcem, pa tudi javnim uslužbencem. Omenjena mešana delovna skupina bo prvo poročilo predstavila na naslednji seji pogajalske komisije, ki bo predvidoma prihodnji teden.