148. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je določila besedilo predloga novega Zakona o visokem šolstvu, ki ga bo Državni zbor obravnaval po rednem postopku. Nov zakon bo nadomestil 30 let star in 13-krat noveliran sedaj veljavni zakon. Predlog zakona predvideva postopen dvig sredstev za visokošolsko dejavnost, in sicer do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ta sredstva vključujejo tudi investicije v visoko šolstvo in študentske domove. Zakon ob siceršnji ohranitvi pogajanj uvaja drugačen sistem financiranja visokega šolstva, vezan na posamična šestletna (sedaj štiriletna) pogodbena obdobja – ta obdobja in pogajanja veljajo tako za študijsko kot investicijsko dejavnost javnih univerz. Kot novost predlog Zakona o visokem šolstvu uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz in to izključno na predlog Vlade Republike Slovenije, ne pa tudi (javnih) samostojnih visokošolskih zavodov. Obstoječa javna samostojna visokošolska zavoda (Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto) se bosta po uveljavitvi zakona priključila eni od javnih univerz. Predlog zakona prav tako kot novost uvaja ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Javni zavod Študentski dom Ljubljana se bo tako priključil Univerzi v Ljubljani. Podrobneje je urejen postopek dodeljevanja koncesij. Te bodo odslej podeljene, če se izkaže, da se določen študijski program ne izvaja v okviru javnih univerz ali pa se ne izvaja v ustreznem obsegu (pomanjkanje določenih kadrov na trgu, ker javne univerze ne morejo zagotoviti dovolj vpisnih mest oziroma ne izvajajo študijskih programov za določen profil). Predlog zakona uvaja novosti glede delovanja Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), spremenilo pa se bo tudi obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let. Povsem novo področje, ki ga ureja predlog zakona, so mikrodokazila, ki jih bo posameznica ali posameznik dobil na podlagi krajšega izobraževanja na visokošolskih zavodih. S tem bo nadgradil ali dopolnil svoje znanje, zlasti v luči nenehnih potreb po novih znanjih na trgu dela. V predlogu novega Zakona o visokem šolstvu sedanji izredni študij nadomešča časovno prilagojen študij. Letnik študija na časovno prilagojenem študiju bo trajal največ dve leti, študijski program pa bo moral biti izveden v polnem akreditiranem obsegu. Ob koncu študija bodo imeli študentke in študenti časovno prilagojenega študija enak obseg znanja kot redni študentke in študenti. Študijski programi na visokošolskih zavodih se bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, ki veljajo tudi po sedanji zakonodaji - denimo študij tujih jezikov in književnosti, skupni programi s tujimi visokošolskimi zavodi, programi namenjeni mednarodni izmenjavi študentk in študentov. Predlog novega zakona daje tudi več poudarka športno gibalnim aktivnostim študentk in študentov, zlasti v 1. letnikih prvostopenjskih študijskih programov, kjer bo športna vzgoja znova obvezna, vendar ne bo ocenjena.

Z novelo Zakona o maturi vlada sledi strokovnim izhodiščem in ciljem javnega sistema vzgoje in izobraževanja. Poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature. Rešitve, ki jih opredeljuje predlog sprememb Zakona o maturi, temeljijo na zagotavljanju višjega nivoja znanja za tiste dijake srednjih strokovnih šol, ki bi se v 3. letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzitetnem oziroma enovitem magistrskem študijskem programu. Ti dijaki bodo lahko po uveljavitvi zakona opravljali pet predmetno poklicno maturo. Pri tem bodo opravljali maturo iz splošno izobraževalnih predmetov (matematika, tuj jezik in učni jezik - torej slovenščina ali madžarščina oziroma italijanščina) na nivoju splošne mature. Priprave na maturo bodo zagotovljene na šoli, na kateri je dijak vpisan. To vključuje dodatne učne ure iz splošno-izobraževalnih predmetov, z namenom, da se tem dijakom zagotovi ustrezna podpora pri doseganju standardov znanja. S takšnimi rešitvami vlada med drugim sledi tudi načelu enakih možnosti. Rešitve zagotavljajo tudi priložnosti za nadarjene dijake, ki so lahko na ta način bolj poglobljenega znanja deležni že v obdobju srednješolskega izobraževanja. Dosedanje rešitve tega niso omogočale, saj morajo dijaki srednjih strokovnih šol za priprave na opravljanje petega izbirnega predmeta mature sami poiskati srednjo šolo oziroma gimnazijski program, ki jim omogoča priprave na izbrani predmet. Poleg omenjene spremembe novela med drugim prav tako izenačuje možnosti pristopa k maturi v dveh delih za kandidate na splošni in poklicni maturi. Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, bodo po sprejetju zakona lahko ne zgolj popravljali negativno oceno, ampak tudi izboljšali oceno predmeta, ki so ga opravljali v prvem delu, kot to velja za kandidate splošne mature.
Cilj predloga sprememb je usklajen s predlogom Zakona o visokem šolstvu, ki ureja pogoje za vpis v študijske programe. Sprejetje zakona je nujno zaradi dviga kakovosti srednješolskega izobraževanja kot osnove za uspešno nadaljevanje študija na univerzitetnih in enovitih magistrskih študijih.

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku. Predlog zakona ureja pravno sistemske spremembe na področju izvajanja rejniške dejavnosti z namenom zagotavljanja čim kakovostnejše izvajanje rejniške dejavnosti in s tem posebnega varstva otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri starših. Poglavitne spremembe so na področju ureditve primerne višine rejnine ter drugih vprašanj, neposredno povezanih z izvajanjem rejniške dejavnosti.

Predlog zakona glede rejnine določa:

• enotno oskrbnino za vse otroke oziroma polnoletne osebe (od 0 do 26 let); oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške v višini 494,09 evra in denarni prejemek v višini otroškega dodatka, določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka v višini 143,81; skupaj v višini 637,90 evra (trenutno je 510,23 evra);
• povišanje od celotnega zneska oskrbnine in ne več le od materialnih stroškov (za 25 odstotkov, če je več razlogov za 50 odstotkov; v primeru zvišanja za 25 odstotkov znaša oskrbnina 797,38 evra, v primeru 50 odstotkov zvišanja pa znaša 956,85 evra); predlog zakona določa tudi poročanje rejnika glede namenskosti porabe zvišane oskrbnine, in sicer enkrat letno ter kadar CSD to zahtevo CSD (trenutno je možno povišanje oskrbnine za 25 odstotkov materialnih stroškov, oskrbnina tako lahko trenutno znaša največ 457,84 evra);
• plačilo dela v višini 360,10 evra (trenutno 166,69 evra);
• možno povišanje plačila dela za 25 odstotkov ali za 50 odstotkov, odvisno od zahtevnosti oskrbe varstva in vzgoje otroka rejništvu (v primeru 25 odstotkov zvišanja znaša 450,11 evra; v primeru 50 odstotkov zvišanja znaša 540,15 evra (trenutno v primeru povišanja za 25 odstotkov znaša 208,36 evra ter v primeru povišanja za 50 odstotkov znaša 250,04 evra);
• vikend rejništvo: če otrok biva v rejniški družini za čas vikendov in šolskih počitnic (vikend rejništvo), je rejnik v teh mesecih upravičen do 75 odstotkov oskrbnine (478,43 evra) ter sorazmernega dela plačila dela (trenutno je upravičen do sorazmernega dela rejnine).

Predlog zakona na novo uvaja naslednje enkratne prejemke:

• enkratni prejemek v višini plačila dela (360,10 evra) za istega otroka v primeru namestitve otroka ob izrečenem ukrepu za varstvo koristi otroka nujni odvzem otroka ali ob izdani začasni odredbi o odvzemu otroka staršem v skladu z določbami Družinskega zakonika;
• enkratni prejemek v višini plačila dela (360,10 evra) v primeru namestitve več otrok iz iste družine – ob namestitvi vsakega dodatnega otroka iz iste družine;
• letni dodatek za oddih in počitnice (360,10 evra) – za vsakega otroka; pogoj, da je otrok v rejniško družino nameščen vsaj tri mesece (ne glede na morebitno odsotnost, vikend rejništvo.

Poleg tega se s predlogom zakona ureja še naslednje:

• določa se dodatna pooblastila v okviru zakonskih dolžnosti, ki jih ima rejnik s sklenitvijo rejniške pogodbe;
• poenostavlja se postopek za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic na način spremembe stvarne pristojnosti za odločitev o podelitvi statusa poklicnega rejnika ter o vključitvi v obvezna socialna zavarovanja;
• normativ za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic se znižuje na namestitev enega otroka, ki pa mora biti nameščen za obdobje celega meseca; enako velja tudi za namestitev polnoletne osebe, za katero je sklenjeno podaljšanje veljavnosti rejniške pogodbe;
• ureja se možnost nadaljnjega bivanja v rejniški družini za polnoletno osebo tudi v primeru, če rejniška pogodba preneha iz razlogov na strani rejnika (npr. prenehanje zaradi hude bolezni, smrti rejnika) - omogoča sklenitev rejniške pogodbe CSD z zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem rejnika ter nadalje tudi z drugo osebo iz te rejniške družine, ob pogoju soglasja osebe in izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev za izvajanje rejniške dejavnosti;
• določa se možnost brezplačne pravne pomoči rejniku za postopke, uvedene za namen varstva koristi otroka, ki je nameščen k rejniku;
• ureja se možnost vključitve rejnika v supervizijo (individualno ali skupinsko);
• ureja se pogostejše usposabljanje rejnikov (enkrat na tri leta; sedaj je enkrat na pet let), prav tako se določa, da morajo kandidati za izvajanje rejniške dejavnosti obvezno usposabljanje za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti zaključiti uspešno.