Minister za obrambo mag. Borut Sajovic se je udeležil neformalnega zasedanja obrambnih ministrov EU

Zasedanje se je začelo v sredo, 2. aprila, s konferenco na visoki ravni o Beli knjigi o evropski obrambni pripravljenosti 2030 (angleško Joint White Paper for European Defence Readiness 2030), ki je bila objavljena 19. marca. Uvodni nagovor je imel poljski minister za obrambo Władysław Kosiniak-Kamysz, belo knjigo pa je predstavil evropski komisar za obrambo in vesolje Andrius Kubilius.

Na konferenci so razpravljali o razvoju obrambnih zmogljivosti znotraj EU ter možnostih financiranja njihove krepitve. Poleg obrambnih ministrov so se konference udeležili predsednica pododbora Evropskega parlamenta za varnost in obrambo ter visoki predstavniki držav članic EU ter evropskih institucij in služb, ki delujejo na obrambnem področju.

Od začetka neupravičenega ruskega napada na Ukrajino se je okrepilo zavedanje o pomenu krepitve lastne obrambe in varnosti, kar je še posebej izrazito zaradi desetletij pomanjkanja vlaganj v to področje. S tega vidika je poleg krepitve nacionalnih obrambnih sistemov pomembno tudi vlaganje v obrambno industrijo, ki predstavlja velik strateški izziv, saj so za konkretne rezultate potrebni znatni finančni vložki in večletna prizadevanja. Zato je nujno, da na ravni EU načrtujemo in vlagamo skupaj, strateško in hitro.

Slovenija prepoznava pomen bele knjige kot pomemben korak k skupni in okrepljeni evropski obrambi, ki celostno obravnava varnostne in geopolitične izzive ter poudarja pomen sodelovanja z Natom pri zapolnjevanju zmogljivosti držav članic. Poudarek ostaja na nadaljevanju vojaške podpore Ukrajini ter krepitvi industrijskega sodelovanja. Pomembno je tudi zagotoviti dostop do financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja. Skupaj moramo s komplementarnimi in usklajenimi ukrepi uresničiti ambicijo o obrambni pripravljenosti EU. Bela knjiga predstavlja odločen korak h krepitvi evropske obrambe, bistvena pa bosta njena implementacija in uresničevanje uredb, katerih usklajevanje trenutno poteka v okviru Sveta EU. Zato Slovenija podpira čimprejšnje sprejetje Evropskega obrambnega industrijskega programa (angleško European Defence Industry Programme – EDIP), ki bo pomemben korak k dolgoročni konkurenčnosti in odpornosti evropske obrambne industrije. Program mora zagotoviti ustrezno financiranje ter vključevati vse države članice, ne glede na velikost njihovih obrambnih zmogljivosti, obenem pa mora graditi na izkušnjah ter vzpostaviti stabilen okvir za sodelovanje in skupno načrtovanje.

Neformalno zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve v formatu obrambnih ministrov je potekalo v četrtek, 3. aprila. Obrambni ministri so obravnavali pomoč in podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini, pri čemer je bila razprava osredotočena na ukrajinske potrebe ter prihodnja varnostna zagotovila. Pregledali so predlog visoke predstavnice Kaje Kallas o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini in razpravljali o uresničevanju sklepov, sprejetih na zasedanjih Evropskega sveta 6. in 20. marca 2025. V razpravi sta sodelovala tudi ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov (po videopovezavi) in namestnica generalnega sekretarja Nata Radmila Šekerinska. Sodelovanje z Ukrajino se mora nadaljevati tudi v prihodnosti, in sicer v skladu z načelom mir skozi moč, predvsem z vidika, da lahko le dovolj močna Ukrajina v prihodnosti odvrne Rusijo od nadaljnje agresije. Ob tem pa ostaja pomembna nadaljnja krepitev obrambnih zmogljivosti držav članic EU in zavezniških držav v okviru Nata. Ukrajinski obrambni minister je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na sprejemanje kompromisov in se strinja s predlogom za premirje, ki so ga usklajevale ZDA in Ruska federacija. Kljub temu pa se ruski napadi na ukrajinsko infrastrukturo in civilno prebivalstvo nadaljujejo.

Države članice se podprle nadaljnjo pomoč Ukrajini, dokler bo to potrebno. V okviru razprave je bilo večkrat poudarjeno, da vse, kar delamo v okviru vojaške pomoči Ukrajini, delamo tudi za zagotovitev lastne in evropske varnosti in obrambe. V EU se zavedamo, da je odpornost družbe treba zagotoviti tudi z močnim obrambno-varnostnim sistemom, ki predstavlja pomemben vidik krepitve strateške avtonomije EU in prevzemanja večje vloge pri zagotavljanju varnosti na evropski celini. To pa bo lažje uresničevati z mehanizmi, ki ji ponuja pobuda ReArm Europe.

Poleg pobude ReArm Europe, o kateri so ministri razpravljali na delovnem kosilu, je pomembna priprava uredb, ki bodo zagotavljale finančno pomoč pri krepitvi obrambe držav članic in njihovih obrambnih sistemov, saj ti predstavljajo temelj za večjo odpornost naše družbe. Uredba SAFE bo na primer državam članicam omogočila takojšnje povečanje obrambnih naložb s skupnimi javnimi naročili, kar bo prispevalo k zagotavljanju interoperabilnosti in predvidljivosti skupne obrambne industrije. Omeniti velja tudi obrambni omnibus, dokument, ki ga je pripravila Evropska komisija. Ta bo poenostavil pravne okvire in regulativo glede skupnega naročanja ter industrijskega sodelovanja. S tem bo preprečil ozka grla in reševal izzive, ki preprečujejo hitro obrambno proizvodnjo. Omnibus obravnava tudi mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, ki prinašajo napredek in inovacije.

Pri razpravi je kot gostja sodelovala predsednica pododbora Evropskega parlamenta za varnost in obrambo (angleško The Subcommittee on Security and Defence – SEDE) Marie-Agnes Strack-Zimmermann. Poudarjeno je bilo, da morajo države prevzeti skupno odgovornost za lastno obrambo, sodelovati pri odpravljanju primanjkljajev v zmogljivostih, znova napolniti vojaška skladišča z opremo, okrepiti evropsko obrambno industrijsko proizvodnjo ter pridobiti dodatna finančna sredstva. Razprava je bila usmerjena v opredelitev konkretnih ukrepov do zasedanja Evropskega sveta, ki bo potekalo 26. in 27. junija 2025.