Po 30 letih nov visokošolski zakon

Predlog zakona je pripravila posebna delovna skupina, v kateri so bili poleg predstavnic in predstavnikov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije zastopani vsi ključni predstavniki in predstavnice visokega šolstva, znanosti in raziskovanja, in sicer:

• javnih in zasebnih visokošolskih zavodov – Rektorske konference Republike Slovenije in Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov,
• študentk in študentov,
• Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije,
• Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
• Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu,
• Društva VTIS,
• Visokošolskega sindikata Slovenije,
• Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ),
• Gospodarske zbornice Slovenije.

»Želeli smo predlog zakona, pri pripravi katerega bi sodelovali vsi tisti, ki jih zakon najbolj zadeva in ga uporabljajo v praksi. Zato smo zastavili široko delovno skupino, kjer smo iskali soglasja in kompromise. Mogoče je zato priprava predloga trajala nekoliko dlje, vendar imamo zdaj pred sabo predlog, ki je nastal v najširšem možnem sodelovanju,« je po seji vlade dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.

Več sredstev za visoko šolstvo

Predlog zakona predvideva postopen dvig sredstev za visokošolsko dejavnost, in sicer do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ta sredstva vključujejo tudi investicije v visoko šolstvo in študentske domove.

Po sedanji zakonodaji prejmejo visokošolski zavodi štiriletne pogodbe o financiranju, predlog novega zakona uvaja šestletne pogodbe. »Več sredstev in šestletne pogodbe pomenijo še več avtonomije za visokošolske zavode. Prav tako bodo lahko tudi lažje načrtovali predvsem dolgoročnejše investicije,« prednosti novega sistema financiranja pojasnjuje minister.

Novosti v predlogu zakona in natančnejše opredelitve

Predlog novega Zakona o visokem šolstvu poleg novega načina financiranja uvaja še kar nekaj novosti oziroma jasneje opredeljuje rešitve, ukrepe, pri katerih se je v sedanjem zakonu pokazalo, da so nejasne:

• Kot novost uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz in to izključno na predlog Vlade Republike Slovenije, ne pa tudi (javnih) samostojnih visokošolskih zavodov. Obstoječa javna samostojna visokošolska zavoda (Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto) se bosta po uveljaviti zakona priključila eni od javnih univerz.
  
  
• Predlog zakona prav tako kot novost uvaja ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Javni zavod Študentski dom Ljubljana se bo tako priključil Univerzi v Ljubljani.
  
  
• Podrobneje je urejen postopek dodeljevanja koncesij; te so se zdaj pogosto podeljevale netransparentno in politično motivirano. Koncesije bodo podeljene, če se izkaže, da se določen študijski program ne izvaja v okviru javnih univerz ali pa se ne izvaja v ustreznem obsegu (pomanjkanje določenih kadrov na trgu, ker javne univerze ne morejo zagotoviti dovolj vpisnih mest oziroma ne izvajajo študijskih programov za določen profil).
  
  
• Uvaja novosti glede delovanja Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), spremenilo pa se bo tudi obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let.
  
  
• Povsem novo področje, ki ga ureja predlog zakona, so mikrodokazila, ki jih bo posameznica ali posameznik dobil na podlagi krajšega izobraževanja na visokošolskih zavodih. S tem bo nadgradil ali dopolnil svoje znanje, zlasti v luči nenehnih potreb po novih znanjih na trgu dela.
  
  
• V predlogu novega Zakona o visokem šolstvu sedanji izredni študij nadomešča časovno prilagojen študij. Letnik študija na časovno prilagojenem študiju bo trajal največ dve leti, študijski program pa bo moral biti izveden v polnem akreditiranem obsegu. Torej bodo imeli ob koncu študija vsi študenti, študentke časovno prilagojenega študija enak obseg znanja kot redni študenti, študentke.
  
  
• Študijski programi na visokošolskih zavodih se bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, ki veljajo tudi po sedanji zakonodaji; denimo študij tujih jezikov in književnosti, skupni programi s tujimi visokošolskimi zavodi, programi namenjeni mednarodni izmenjavi študentk, študentov.
  
  
• Predlog novega zakona daje tudi več poudarka športno gibalnim aktivnostim študentk in študentov, zlasti v 1. letnikih prvostopenjskih študijskih programov, kjer bo športna vzgoja znova obvezna, vendar ne bo ocenjena.

»S predlogom novega Zakona o visokem šolstvu bo Slovenija dobila zakon, kot si ga visokošolski zavodi zaslužijo. Imamo zelo kakovostne visokošolske zavode z mednarodnim ugledom, zato moramo poskrbeti, da jim bo zakonodaja omogočala še bolj kakovostno izobraževanje in raziskovanje,« pojasnjuje minister dr. Papič.