Pogovor stroke o zasnovi prostorskega plana Slovenije

Osrednji namen dogodka je bil predstavitev projekta priprave strokovne zasnove prostorskega plana Slovenije, ključnih korakov do njegovega oblikovanja ter predvsem razprava o pomenu dolgoročnega prostorskega načrtovanja in njegovih prednostih za usklajeno in trajnostno umeščanje v prostor. Tudi tokratni dogodek je pritegnil veliko število udeležencev, predstavnikov ministrstev, regionalnih razvojnih agencij, prostorskih načrtovalcev in strokovnjakov.

Generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev na MNVP dr. Nataša Bratina je uvodoma poudarila, da priprava zasnove prostorskega plana Slovenije ne pomeni začetka na novo, temveč nadaljevanje že zastavljenih strateških usmeritev. Kot ključno izhodišče je izpostavila Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS 2050), ki je bila sprejeta v Državnem zboru in oblikovana kot rezultat širokega strokovnega in družbenega soglasja o najbolj sprejemljivem prostorskem razvoju za Slovenijo. Čeprav so njeni cilji in usmeritve jasni, se vedno znova pojavlja vprašanje, kako jih bolj konkretizirati in učinkovito prenesti v prakso.

Da bi zagotovili uspešno izvajanje SPRS 2050 in dosegli zastavljene cilje, je ministrstvo v sodelovanju z resorji in deležniki pripravilo Akcijski načrt za izvajanje strategije do leta 2034. Dokument je v zaključni fazi in bo predvidoma aprila letos potrjen na vladi. Njegov del je tudi priprava zasnove prostorskega plana Slovenije, ki bo služila kot strokovna podlaga za dolgoročno usmerjanje prostorskega razvoja države. Hkrati ministrstvo intenzivno spodbuja pripravo regionalnih prostorskih planov, pri čemer regijam nudi strokovno in finančno podporo. Podatki in skupna izhodišča, pridobljeni v tem procesu, bodo v veliko pomoč pri oblikovanju zasnove prostorskega plana Slovenije.

V nadaljevanju dogodka so tri predstavitve osvetlile ključne vidike pristopa k pripravi zasnove prostorskega plana Slovenije. Mag. Aša Rogelj z MNVP je predstavila enoletni projekt, s katerim bi prišli do strokovne zasnove prostorskega plana Slovenije, korake njegove priprave in strukturo vsebine. Izpostavila je, da bo zasnova plana vključevala prostorske vsebine, ki so v pristojnosti države oziroma so pomembne za doseganje razvojnih ciljev države. Izhajala bo iz Strategije prostorskega razvoja za enako obdobje do leta 2050 in bo vsebinsko razdeljena v pet sklopov:

• varstvo;
• prenova in razvoj naselij;
• promet in prometna infrastruktura;
• oskrba z energijo in energetska infrastruktura;
• krajina in turizem ter naravni viri in odpornost na naravne nesreče.

O tem, kaj takšna strokovna podlaga lahko dolgoročno pomeni tako za razvojno planiranje kot za prostorsko načrtovanje, je v nadaljevanju spregovoril Ivan Stanič z MNVP. Kot primer je predstavil prostorsko zasnovo Ljubljane iz začetka tega tisočletja, ki še vedno ostaja strokovno izhodišče za načrtovanje in projekte v glavnem mestu.

Dr. Boštjan Kerbler in dr. Igor Bizjak z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije sta na primeru izzivov demografskih sprememb (staranja prebivalstva, nizke rodnosti, zmanjševanja števila delovno aktivnih) ter stanovanjske problematike poudarila pomen strokovnega analitičnega pristopa. Posebej sta izpostavila problematiko zagotavljanja zemljišč za javno stanovanjsko gradnjo in ugotavljanje dejanskih potreb po stanovanjih kot ključni izziv pri pripravi zasnove prostorskega plana Slovenije. S predstavitvijo sta ponazorila kompleksnost zajemanja strokovnih vsebin in podatkov, ki bodo potrebni tudi na drugih vsebinskih področjih zasnove.

Dogodek je sklenila razprava, v kateri so udeleženci izpostavili nujnost celostnega pristopa k prostorskemu načrtovanju in pomen aktualnih podatkov ter kakovostnih strokovnih analiz, ki so ključnega pomena za kakovostno zasnovo prostorskega plana, ki bo odražal dejansko stanje v prostoru. Poudarili so tudi, da mora zasnova prostorskega plana Slovenije odsevati razvojne potrebe države in potenciale prostorskega urejanja ter zagotavljati uravnotežen in trajnostno usmerjen prostorski razvoj. Pri tem je bil izpostavljen policentričen razvoj, ki bi prispeval k enakomerni porazdelitvi gospodarskih in družbenih aktivnosti ter okrepil povezljivost med regijami.

Poseben poudarek je bil namenjen pomenu morja in vlogi Slovenije kot pomorske države, celovitemu upravljanju vodnih virov ter varovanju kulturne dediščine kot ključnega elementa identitete in kakovosti bivanja.

Razprava je tako še enkrat potrdila, da je sodelovanje različnih strokovnih in resornih deležnikov ključno za uspešno oblikovanje prostorskih usmeritev, ki bodo omogočale trajnostni razvoj Slovenije v prihodnjih desetletjih.