Pregled dezinformacij: Nenadno zanimanje Kremlja za demokracijo

V zadnjem času so glasniki Moskve vse pogosteje pošiljali miroljubna sporočila. Kremelj je zaznal priložnost, da ugrabi globalno narativo o mirovnih pogajanjih glede Ukrajine. Upravičeno ali ne, Moskva trenutni geopolitični razpored vidi kot ugoden trenutek za utrditev nekaterih osrednjih tez prokremeljskih dezinformacij o Ukrajini, Zahodu in, kar je najpomembneje, o Rusiji sami. Zato navidezno prizadevanje za mir, govorjenje o »temeljnih vzrokih« in prikazovanje Rusije kot žrtve, ne pa agresorja.

Ta teden si oglejmo, kako Kremelj pritiska za izvedbo volitev v času vojne v Ukrajini – le zato, da bi se umaknil, ko možnost takih volitev pride na pogajalsko mizo. Skoraj kot da se Kremelj zanima za demokracijo le takrat, ko lahko zagotovi, da bodo volilne skrinjice napolnjene v njegovo korist.

Nastopi Kremelj, varuh demokracije

Še do nedavnega je bila standardna prokremeljska narativa, da je ukrajinska vlada nelegitimna, da ovira mir in da je nujno treba izvesti volitve v Ukrajini, da bi odstavili predsednika Zelenskega s katerim Moskva ni želela pogajanj. Cilj je bil dvojen: prikazati Ukrajino in njene zaveznike kot nekonstruktivne vojne hujskače ter hkrati ustvariti podobo Rusije kot zagovornice demokracije in pravne države, ki poskuša rešiti Ukrajino pred izginotjem.

Hiter preobrat

Zdi se, da je Ukrajina razkrinkala ruski blef, saj obstajajo znaki, da bi se lahko pripravlja na nove volitve kljub izrednim razmeram in težavam, ki jih povzroča obsežna ruska agresija. To je kremeljske dezinformatorje ujelo nepripravljene, saj zdaj skušajo zmanjšati morebiten pomen volitev v Ukrajini, hkrati pa ne odstopiti preveč od doslej uveljavljene prokremeljske linije, ki je pozivala k takšnim volitvam.

Kremelj skuša sedaj trditi, da so volitve v Ukrajini nujen pogoj za nadaljevanje mirovnih pogajanj, hkrati pa že vnaprej širi dezinformacije, ki poskušajo delegitimizirati morebitne volitve z obtožbami o prevarah in netransparentnosti. Drug pogosto uporabljen prijem je, prav ste uganili, da krivi Bruselj, češ da ovira volitve v Ukrajini. Precej drzna trditev za režim z notoričnim ugledom glede volilnih prevar in zatiranja svobode govora ter medijev.

Cilji Rusije ostajajo nespremenjeni – razgraditi Ukrajino

Od maja 2024, ko se je iztekel mandat predsednika Zelenskega, ki ga je dobil še v miru, Kremelj vodi vse glasnejšo kampanjo dezinformacij, s katero želi omajati legitimnost ukrajinskih oblasti. Seveda kremeljski dezinformatorji priročno zamolčijo dejstvo, da je, ne glede na trenuten razvoj dogodkov, ukrajinska ustava zelo jasna: med vojno ni mogoče izvesti nobenih volitev, predsednik pa opravlja svojo funkcijo do prevzema mandata novega predsednika.

Zakaj se torej Rusija tako trudi z obsežno kampanjo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (FIMI), da bi spodkopala demokracijo v Ukrajini? Ker je eden od priznanih ciljev ruske obsežne invazije od prvega dne strmoglaviti demokratično izvoljeno ukrajinsko vlado in jo nadomestiti s proruskimi marionetami. Kljub nedavnim prokremeljskim trditvam o nasprotnem in uverturam v mir, Kremelj pri tem cilju vztraja.

Zgodovinsko vzporednico lahko najdemo v Veliki Britaniji med drugo svetovno vojno, ko so bile parlamentarne volitve preložene zaradi vojne.

Demokratično je samo, ko to dela Rusija

Kremeljska dezinformacijska mašinerija že dolgo meri na demokratične volilne procese, saj Kremelj volitve razume kot bojišče. Od sistematičnega ciljanja na evropske volitve z diskreditacijskimi kampanjami in FIMI operacijami, do poskusov vmešavanja v nedavne volitve v Nemčiji, ciljanja na referendum o članstvu Moldavije v EU in širjenja dezinformacij proti proevropskim protestom po spornih volitvah v Gruziji. Skupna rdeča nit vseh teh primerov, podobno kot pri pripravah Kremlja na morebitne volitve v Ukrajini, je širjenje zavajajoče ideje, da so svobodne in poštene volitve le izmišljotina propagande Zahoda.

Reakcija Kremlja na obsodbo Marine Le Pen zaradi poneverbe sredstev v Franciji je ta refleks pokazala v polni meri. Še preden je bila sodba dokončno izrečena, je prokremeljski dezinformacijski aparat že proizvajal trditve o »diktaturi EU« in »vmešavanju v volitve«.

Po drugi strani pa, ko Belorusija, ruski vazal, posnema Moskvo in organizira lažne volitve za podaljšanje oblasti režima Lukašenka, kremeljski glasniki sumljivo molčijo. Tudi ko Minsk na državni televiziji razkazuje politične zapornike s prisilnimi priznanji. Očitno je rusko »varovanje demokracije« zelo selektivno. Tudi usoda opozicijskih voditeljev, kot sta Boris Nemcov in Aleksej Navalni, med drugimi, je zelo zgovorna.

Uporabi stari recept – lažne volitve za legitimiranje prisvajanja ozemlja

Navidezno novo spoštovanje Moskve do izražanja volje ljudstva je varljivo. Kremelj ima dolgo in sramotno zgodovino prirejanja volitev, da bi upravičil prisvajanje ozemlja ali utrdil svojo nelegitimno oblast. Ni treba iti daleč – spomnimo se prisilnih referendumov pod nadzorom ruskih okupatorjev v Donecku, Lugansku, Zaporožju in Hersonu ali pa spektaklov vsakih šest let, s katerimi se ritualno potrjuje Putin kot večni vladar Rusije. Te natančno režirane predstave se lahko na prvi pogled zdijo kot svobodne volitve, a z demokracijo nimajo nobene zveze. Za Kremelj so to orodja prevare in nadzora. Ne pustite se zavesti.

Tudi na našem radarju EUvsDisinfo ta teden

• Skoraj prozorna grožnja, če je kdaj kakšna bila – trditev, da naj bi stalno »dostavljanje orožja v Moldavijo« povečevalo nevarnost napada na Pridnestrje. Zanimivo je, da ta zavajajoča narativa ne omenja, kdo naj bi napadel – a namig je več kot jasen. Gre za staro znano prakso Kremlja: obtoževanje žrtve, da je agresor. V tem primeru pomeni, da bi morebitna samoobramba Moldavije bila v ruskih očeh agresija. Hkrati želi ta pripoved ustvariti lažno sliko o domnevni militarizaciji Moldavije. Moldavske oblasti so te trditve večkrat odločno zavrnile in upravičeno poudarile, da je v ustavi zapisano, da Moldavija ostaja vojaško nevtralna država, zavezana miru – hkrati pa krepi svojo obrambno sposobnost. Glede na to, kaj je Rusija storila v Ukrajini, je takšna krepitev obrambe več kot razumna kot zavarovanje pred agresivno prakso, ki jo je Rusija že dokazala.
• Spet je prišla na plan stara kremeljska lažna pripoved, da naj bi bili množični protesti tajne zahodne operacije za zamenjavo oblasti. Po novem bi nas kremeljski trobila rada prepričala, da Bruselj pripravlja barvne revolucije v Srbiji, na Madžarskem ter v Bosni in Hercegovini. Seveda brez enega samega dokaza. Pa poglejmo dejstva. Protesti v Srbiji so se začeli sredi decembra 2024, potem ko je zaradi zrušenja železniške infrastrukture na postaji v Novem Sadu umrlo 15 ljudi. Na Madžarskem so se na ulice zgrnile množice zaradi novega zakona, ki v praksi prepoveduje LGBTIQ+ parade ponosa in omejuje pravico do zbiranja. V Bosni in Hercegovini se težave voditelja Republike Srbske Milorada Dodika niso začele zaradi zarote EU, ampak zaradi obtožnice bosanskega sodišča, da je kršil ustavni red države.
• Obsesiji Kremlja z nacisti tudi še ni videti konca. Oznako »nacist« Kremelj redno in povsem neselektivno uporablja za blatenje vseh resničnih ali domnevnih nasprotnikov Rusije. Ni presenetljivo, da so se kremeljski glasniki hitro zatekli k temu jeziku tudi zdaj, ko se EU postavlja v bran Ukrajini in sebi. Predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen so označili za »Führerja«, Evropsko unijo pa obtožili, da postaja trdnjava liberalnega totalitarizma. Ta očiten poskus prikazovanja Rusije kot žrtve domnevne evropske agresije je sledil odločitvi EU, da mobilizira dodatnih 800 milijard evrov za obrambne potrebe. S takšnimi lažnimi obtožbami želi Kremelj preusmeriti pozornost z dejanske, že dolgo znane ruske agresivne drže. Rusija si želi vojne, ne miru.

Avtor: EUvsDisinfo | 3. april 2025

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.