Nadzor zelenega javnega naročanja v javnih zavodih

Nadzor je bil opravljen predvsem v vrtcih in šolah glede izpolnjevanja določil, ki jih ureja Uredba o zelenem javnem naročanju, v katerih je določeno, da mora delež ekoloških živil glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, obsegati najmanj 12 odstotkov vseh živil v prehodnem obdobju ter 20 odstotkov živil iz ostalih shem kakovosti. Pregledanih je bilo 40 javnih zavodov, in sicer 10 vrtcev, 27 osnovnih šol in 3 drugi javni zavodi, kot so dom starejših občanov ter dva zavoda za usposabljanje in izobraževanje otrok in odraslih.

Izboljšanje stanja glede na leto 2023

Stanje se je letos v primerjavi s pregledi v letu 2023 izboljšalo, saj 12-odstotni delež eko živil sedaj dosega 30 odstotkov pregledanih zavodov v primerjavi z letom 2023, ko je bil ta delež le 9,2 odstotka. Prav tako se je stanje z deleži ostalih živil iz shem kakovosti izboljšalo, saj je letos 20 odstotkov deležev doseglo 52,5 odstotka pregledanih javnih zavodov v primerjavi z letom 2023, ko je bil ta delež le 27,6 odstotka.

Delež ekoloških živil

Dvanajst javnih ustanov je v obdobju nadzora doseglo 12- in več odstotni delež ekoloških živil, 21 javnih ustanov delež med 5 in 11 odstotkov, 6 javnih ustanov delež manj kot 5 odstotkov, pri eni javni ustanovi pa podatkov o deležu ekoloških živil ni bilo mogoče preveriti.

Delež živil iz ostalih shem kakovosti

Pri nadzoru doseganja deleža živil iz ostalih shem kakovosti je bilo ugotovljeno, da je 21 javnih ustanov v obdobju nadzora doseglo 20- in več odstotni delež živil iz shem kakovosti, 15 javnih ustanov je doseglo delež med 5 in 19 odstotkov in le 3 javne ustanove delež manj kot 5 odstotkov , pri eni javni ustanovi pa podatka o deležu ekoloških živil ni bilo mogoče preveriti.

Težave javnih zavodov

Večina ustanov je na podlagi predhodnega nadzora v letu 2023 seznanjena z določili Uredbe o zelenem javnem naročanju in deležih ekoloških živil ter živil iz shem kakovosti, ki jih poskušajo doseči, vendar pri tem izpostavljajo težave predvsem glede doseganja deleža ekoloških živil, ki so dražja tudi do 150 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi živili. Po navedbah javnih zavodov je interes lokalnih dobaviteljev živil iz shem kakovosti in eko živil majhen predvsem pri odročnih podružničnih šolah in vrtcih. Prav tako navajajo, da je kakovost ekološke ponudbe včasih vprašljiva, male šole in vrtci pa težko usklajujejo urnike prehrane in evidence letnih obračunov, saj nimajo zaposlenih dovolj ljudi.

Predlogi inšpektorata

Inšpektorat glede na izkušnje pri nadzoru predlaga vsem deležnikom večji obseg povezovanja manjših šol in vrtcev znotraj lokalnega okolja, prav tako predlaga še večji obseg aktivnosti ustanoviteljev – lokalnih skupnosti ter morebitno pomoč in sodelovanje v okviru društev ravnateljev osnovnih šol in vrtcev za doseganje ugodnejših nabavnih cen in vodenje evidenc. Lokalni dobavitelji naj se v večji meri povezujejo v zadružne sisteme oziroma organizacije proizvajalcev za boljšo in kontinuirano dobavo lokalnih pridelkov in živil iz shem kakovosti po ugodnejši prodajni ceni. Prav tako se predlagajo delavnice z deležniki na primerih dobrih praks po regijskem principu.