Proračunska gibanja v prvem četrtletju skladna z načrti

Proračunski odhodki so bili v prvih treh mesecih 7,9 odstotka višji od primerljivega obdobja lani, dosegli pa so 23,1 odstotka načrtovanih odhodkov. Prihodki so dosegli 23,6 odstotka načrtovanih in so bili za 6,3 odstotka višji kot lani. Proračunski primanjkljaj je znašal 454 milijonov evrov. 

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 508 milijonov evrov oziroma 2,8 odstotka več kot lani. Zvišal se je obseg sredstev za družinske prejemke in starševska nadomestila, zagotavljanje socialne varnosti in osebne asistence ter brezposelne.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvem četrtletju prispeval 442 milijonov evrov, kar je štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Lani v tem obdobju je državni proračun za financiranje storitev, opravljenih poleg rednega zdravstvenega programa, namenil 64 milijonov evrov, letos pa teh izdatkov ni bilo. Največji del proračunskega transferja – 401 milijon evrov – sicer odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je višji za 10,3 odstotka, kar je posledica uskladitve pokojnin.

Odhodki za investicije so znašali 235 milijonov evrov oziroma 7,4 odstotka manj kot lani. Sredstva vlagamo v modernizacijo enot Slovenske vojske, v opremo za njeno operativno delovanje in v vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter v investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi.

Za subvencije smo namenili 166 milijonov evrov oziroma 16,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, predvsem zaradi višjih neposrednih plačil v kmetijstvu.

Na sklad za obnovo po poplavah avgusta 2023 smo v prvih treh mesecih prenesli 20 milijonov evrov, skupaj pa smo za popoplavno obnovo do konca marca letos namenili že skoraj 1,1 milijarde evrov.

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. Znašali so tri milijarde evrov in so za 9,1 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju.

Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so dosegli 1,3 milijarde evrov oziroma 7,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Z dohodnino smo prejeli 558 milijonov evrov oziroma 0,9 odstotka manj kot lani. Čeprav je bila akontacija dohodkov od zaposlitve višja za 4,9 odstotka, je do znižanja prišlo zaradi nižjih prilivov iz poračuna dohodnine ter nižje dohodnine od dobička od kapitala in dividend. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih treh mesecih so občine prejele 395 milijonov evrov dohodnine, kar je 4,6 odstotka več kot lani. 

Prihodki od trošarin so znašali 370 milijonov evrov oziroma odstotek manj kot lani.

Zbrali smo še 392 milijonov evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 26,4 odstotka več kot lani. To rast pripisujemo boljšemu poslovanju podjetij, predvsem bančnega sektorja, in začasnemu zvišanju stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov po poplavah avgusta 2023.