Židan za trezen, preudaren in umirjen odziv v trenutni situaciji trgovinskih odnosov z ZDA
Trgovinski ministri so v razpravi izmenjali mnenja o trenutnih trgovinskih odnosih med trgovinskima partnericama in dali usmeritve za prihodnje delo. Komisar za trgovino Maroš Šefčovič je ministre informiral glede aktualnega stanja v trgovinskih odnosih z ZDA, s poudarkom na ameriških carinah in novem paketu vzajemnih carin, ki ga je 2. aprila 2025 napovedal ameriški predsednik Trump. Podal je tudi elemente možnega odziva EU in poročal o svojih pogovorih z najvišjimi predstavniki za trgovino ZDA. Poudaril je, da je, bolj kot kadarkoli, ZDA treba dati močno sporočilo, da je EU enotna. Ameriške carine bodo imele negativne učinke na svetovno gospodarstvo, zvišale cene za potrošnike, povečale stroške za podjetja in povzročile motnje dobavnih verig. Močno bodo prizadele milijone ljudi po vsem svetu, vključno z najbolj ranljivimi državami, za katere zdaj veljajo nekatere najvišje carine ZDA.
Implementacija carin bo potekala po sklopih. Osnovna carinska tarifa za vse države, v višini 10 odstotkov, je začela veljati 5. aprila. Dne 9. aprila 2025 bo ta carina nadomeščena z višjimi individualiziranimi stopnjami. Za EU je določena recipročna carinska dajatev 20 odstotkov. Izvršni ukaz predsedniku Trumpu omogoča, da zviša carinske stopnje, če trgovinski partnerji uvedejo povračilne ukrepe, ali jih zniža, če trgovinski partnerji sprejmejo pomembne ukrepe za odpravo nevzajemnih trgovinskih odnosov in se uskladijo z gospodarskimi in nacionalnimi zadevami ZDA. Iz vzajemnih carinskih dajatev so trenutno izključeni nekateri izdelki, med katerimi je komisar izpostavil nekatere: plemenite kovine, baker, farmacevtske izdelke, polprevodnike, energijo in druge kritične minerale za ZDA. Po oceni Evropske komisije naj bi dodatne carinske dajatve veljale za približno 380 milijard evrov izvoza iz EU v ZDA oziroma približno 70 odstotkov izvoza v ZDA.
V nadaljevanju je komisar poročal, da je EU še vedno naklonjena iskanju konstruktivnih rešitev, s ciljem odstranitve trgovinskih ovir v korist obeh strani. V tem trenutku pristojna administracija ZDA še nima pooblastil za pogajanja z EU. Komisar je izpostavil ključne smeri odziva EU. Na mizi so vse opcije, pri čemer je izpostavil sledeče aktivnosti: iskanje dogovora z ZDA, priprava protiukrepov, diverzifikacija trgovine z drugimi trgovinskimi partnerji in sodelovanje s članicami WTO (angleško World Trade Organization), ki želijo ohraniti trgovino na podlagi enake obravnave članic (angleško Most Favoured Nation - MFN), dialog s podjetji iz EU, krepitev konkurenčnosti in enotnega trga EU.
Sporočilo trgovinskih ministrov v razpravi je bilo enotno. Strinjali so se pristopom Evropske komisije glede reševanja težav z ZDA. Podprle so stališče, da je treba iskati dogovor in konstruktivne rešitve z ZDA, s ciljem odstranitve trgovinskih ovir v korist obeh strani. Podprle so predstavljene aktivnosti, ob tem pa so poudarile, da mora EU tudi v bodoče ostati enotna, trdna in odločna pri spodbujanju in obrambi svojih vrednot in zaščiti interesov.
Tudi državni sekretar mag. Židan je podprl prizadevanja Evropske komisije. »Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije in ceni, da v tej situaciji ni podlegla želji po prehitrim reakcijam. Treznost, preudarnost in umirjen odziv so v tej situaciji ključni. Slovenija se strinja s smermi odziva EU. Ob pogajanjih z ZDA in diverzifikaciji trgovine z drugimi partnericami je zlasti pomembno tudi krepiti konkurenčnosti in enotni trg EU. EU mora prevzeti tudi ključno vlogo v WTO. Po oceni EK ZDA predstavljajo 13 odstotkov svetovne trgovine, zato se je potrebno zavzemati za vodilno vlogo pri preostalem deležu držav, ki predstavljajo 87 odstotkov svetovne trgovine in si želijo k pravilom usmerjenega trgovinskega sistema,« je poudaril državni sekretar.
Druga tema razprave ministrov so bili trgovinski odnosi s Kitajsko. Evropska komisija je podala informacijo o aktualnem stanju v trgovinskih odnosih s Kitajsko. Komisar Šefčovič je poročal o aktualnih razmerah in nedavnem obisku na Kitajskem med 27. in 29. marcem 2025.
Kitajska je tretja najpomembnejša partnerica EU, kjer pa EU beleži visok primanjkljaj (približno 300 milijard evrov letno). Že EU strategija sodelovanja s Kitajsko, sprejeta leta 2019 (angleško Strategic Outlook on China), temelji na večplastnem strateškem pristopu EU do Kitajske, ki opredeljuje Kitajsko kot partnerico, konkurentko in sistemsko rivalko. V interesu EU so konstruktivni in stabilni odnosi, katerih osnova so spoštovanje na pravilih temelječega mednarodnega reda, uravnoteženo sodelovanje in vzajemnost. EU si bo še naprej prizadevala zagotoviti enake konkurenčne pogoje za EU podjetja, da bi bili trgovinski in gospodarski odnosi uravnoteženi, vzajemni in obojestransko koristni. Pri tem bo še naprej zmanjševala kritične odvisnosti in ranljivosti, tudi v svojih oskrbovalnih verigah, ter poskrbela za diverzifikacijo in zmanjšanje tveganja, kjer bo to potrebno in ustrezno.
Ministri so v razpravi podprli prizadevanja Evropske komisije in se strinjali, da je tudi v odnosih s Kitajsko pomembno, da EU zasleduje svojo politiko, prioritete in cilje ter deluje navzven enotno. Državni sekretar mag. Židan je svojem odzivu poudaril, da je Kitajska pomembna strateška partnerica, s katero je potrebno še naprej razvijati sodelovanje. »Vsi se zavzemamo, da se trgovinsko sodelovanje EU z globalnimi partnerji v prihodnje poglablja in ne zmanjšuje, je pa taka pot možna le na način obojestranske koristi. Zato predlagam, da s Kitajsko dorečemo srednjeročni sporazum, katerega osnova bi bila postopno zmanjševanje nesorazmerja v medsebojni trgovini. Nujno je dogovoriti strategijo zmanjšanja neravnovesja in potem delati nadzorovane korake naprej,« je poudaril mag. Židan.