Vzpostavljen je Slovenski center za krožno gospodarstvo
SCKG združuje osem partnerjev z različnimi strokovnimi znanji. Vodilni partner je Gospodarska zbornica Slovenije. V konzorciju sodelujejo tudi: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), ki skupaj z GZS predstavlja podjetja ter iskalce in ponudnike rešitev za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), ki predstavlja raziskovalno sfero in nudi podporo gradbeništvu pri zeleni transformaciji, Pomurski tehnološki park, ki bo vključil tehnološka in start-up podjetja, E-Zavod in Center ponovne uporabe (CPU), ki se bosta osredotočala na zapiranje snovnih zank v lokalnih skupnostih (E-Zavod s sodelovanjem z lokalnimi upravami in komunalnimi podjetji, CPU pa z neposrednim delom s civilno družbo in šolami), partnerja za digitalizacijo in komuniciranje: Arctur in Consensus, komunikacije za odgovorno družbo.
SCKG, ki je bil danes uradno predstavljen na novinarski konferenci, po imel po besedah državnega sekretarja na MGTŠ Matevža Frangeža »pomembno vlogo, da nam prehod v krožno gospodarstvo res uspe.« Izpostavil je nujnost povezovanja znanja, kompetenc in poslovnih modelov v delujoč krog, pri čemer je je ključno iskanje sinergij. Frangež je poudaril, da morajo biti krožnost, zeleni prehod, zmanjšanje kritičnih odvisnosti skupna strateška naloga. Pri tem je nujno, da tudi podjetniki, razvojniki, deležniki v javnem sektorju in civilni družbi prepoznajo potencial, kako si medsebojno pomagati. Krožnost razume kot »zagotavljanje skupnih potreb na način, da se uporabi čim manj novih virov in se v snovne procese vključi tisto, kar nekateri imenujejo odpadek.« Krožno gospodarjenje je eno od ciljev MGTŠ. Slovenija kot nadpovprečno industrializirana država z nadpovprečnim deležem energetsko intenzivnih dejavnosti si mora to postaviti kot visoko politično prioriteto. »Le s prehodom v krožno gospodarstvo bomo preko najvišje snovne in energetske učinkovitosti zaščitili svojo konkurenčnost,« je dodal.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izpostavila, da po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki je objavil kazalnike krožnega gospodarstva, še vedno nismo prešli na krožno gospodarjenje, saj se količine odpadkov in odpadne embalaže povečujejo tako v gospodinjstvih kot v industriji. Zato je po njenem mnenju ključno vzpostaviti delujoč ekosistem krožnega gospodarstva med vsemi deležniki v gospodarstvu in lokalnih skupnostih. »Dvigniti je treba zavedanje o pomenu krožnega gospodarstva, zmanjšati količine odpadkov, povečati delež reciklaže. Pri tem ima gospodarstvo pomembno vlogo, saj imamo znanje in izkušnje in ker je krožno gospodarstvo sestavljeno iz dveh besed, od katerih je druga prav 'gospodarstvo',« je poudarila.
Generalni direktor OZS Danijel Lamperger je povedal, da se tudi mala in srednja podjetja – npr. v pohištveni industriji – vse bolj usmerjajo v krožno gospodarstvo. Po različnih ocenah pa je v Sloveniji še vedno manj kot 10 odstotkov malih in srednjih podjetij, ki so že dejansko implementirala celovite krožne modele. Kot glavne ovire je navedel pomanjkanje financiranja za prehod na zelene tehnologije in reciklažo ter predvsem pomanjkanje znanja in usposobljenosti. »Za premagovanje teh izzivov je ključnega pomena, da država in podporno okolje zagotovita ustrezno podporo ter pospešita razvoj inovacij in digitalizacije. Mala in srednja podjetja potrebujejo tehnološke preboje za boljše izkoriščanje virov in optimizacijo procesov,« je dodal.
Projekt SCKG je razdeljen na več vsebinskih sklopov: organizacijsko, finančno in administrativno vodenje projekta, vzpostavitev podpornega okolja za krožno gospodarstvo, strokovna podpora, poglobljena strokovna podpora, mreženje in povezovanje deležnikov in promocija krožnega gospodarstva na nacionalni in mednarodni ravni.
Direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na GZS Antonija Božič Cerar je poudarila dve ključni prednosti projekta in sicer celovita obravnava deležnikov, ki temelji na osebnem pristopu in vzpostavitev virtualne vstopne točke na interaktivni spletni platformi SCKG. »Vzpostavili bomo močno mrežo fizičnih agentov, vključno z mobilnim agentom za celotno Slovenijo. Vzhodni in zahodni del države bosta imela po šest fizičnih vstopnih točk. Na vsaki bo delovalo 15 agentov s polnim ali polovičnim delovnim časom. Vsaka točka bo imela prostor za sestanke in učilnico, kasneje tudi razstavni prostor. Agentje bodo nudili podporo podjetjem in občinam pri zeleni transformaciji.« Spletna platforma bo ponujala bazo znanja, knjižnico, akademijo in orodjarno za samooceno krožne zrelosti. Uporabniki bodo lahko dostopali do različnih funkcij, ki bodo omogočale povezovanje med ponudniki in iskalci krožnih rešitev. Deležniki bodo lahko SCKG kontaktirali preko klica, e-pošte, dogodkov ali prek spletne platforme. »Zbirali bomo osnovne podatke za upravljanje strank. Fizični ali virtualni agenti bodo ocenjevali potrebe deležnikov in jih usmerjali k ustreznim ponudnikom. Osnovna podpora bo potekala prek digitalnih storitev, v primeru večjega interesa in ustreznih pogojev pa bodo deležniki vključeni v tako imenovani Client Journey zelene transformacije, kjer jim bomo nudili celostno podporo,« je pojasnila Božič Cerar.
SCKG si je kot ključne kazalnike uspešnosti zastavil, da bo izvedel analizo stanja na področju krožnega gospodarstva v Sloveniji, vzpostavil spletno platformo z bazo znanja, pripravil bazo ponudnikov infrastrukture za testiranje krožnih rešitev, izvedel najmanj 100 usposabljanj, v izobraževanje vključil 800 deležnikov, opravil 150 individualnih svetovanj oziroma mentoriranj, poglobljeno strokovno svetoval 15 podjetjem ter s ponudniki testiral krožne rešitve v 15 podjetjih.
Na strani Gospodarske zbornice Slovenije je na voljo posnetek konference.