Kako ravnati ob srečanju z medvedom
Kaj storiti, če naletite na medveda?
Medved se praviloma umakne človeku; neprijetno pa se lahko končajo srečanja z medvedko in mladiči, če sprehajalec medveda preseneti in ta nima časa in prostora za umik ali če sprehajalčev pes razdraži medveda. Ker smo v obdobju, ko medvedi postanejo bolj dejavni, smo pripravili nekaj nasvetov.
- Da medveda ne bi presenetili, v gozdu opozarjajte nase, še posebej pri prehodu skozi gosto vegetacijo in na nepreglednem območju.
- Psa imejte v gozdu na povodcu. Če pes naleti na medveda, ga namreč lahko v iskanju pomoči privede naravnost k vam.
- Če opazite medveda, se mu ne približujte in ga ne motite. Počasi se umaknite v smeri svojega prihoda in pustite medvedu dovolj prostora za nadaljevanje poti. Premikajte se počasi, brez hitrih gibov in brez kričanja, da se medved ne bi počutil ogroženega in se začel braniti. V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri katerem pa ni fizičnega stika, ampak želi zgolj prestrašiti neželenega obiskovalca. Obstanite ali počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Najverjetneje se bo medved ustavil tik pred vami brez fizičnega stika.
- Ne hranite medveda, tudi če je videti prijazen in zvedav.
- Ne približujte se medvedu, ki se hrani na truplu živali. V večini primerov se medved od hrane umakne, vendar pa se lahko odloči, da bo vir hrane branil pred vsiljivcem.
- Medvedjemu brlogu se ne približujte in ne poskušajte vstopiti vanj.
- Ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov ne odlagajte v gozdu, v bližini planinskih koč, v bližini gozdnega roba ali v bližini naselij, ker to lahko privabi medveda. Odpadke odlagajte v medvedu nedostopne smetnjake. Zelo pomembno je, da medvedom preprečimo povezovanje hrane s prisotnostjo človeka, saj je to eden od glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov.
Velike zveri
V Sloveniji med velike zveri poleg rjavega medveda sodita še volk in ris. Ohranitveno stanje populacije rjavega medveda in volka je ugodno, ris pa še vedno velja za ogroženo vrsto. Vse tri vrste so sicer zavarovane s predpisi Republike Slovenije, Evropske unije in tudi z mednarodnimi predpisi.
Z namenom sobivanja z velikimi zvermi država izvaja številne ukrepe, zlasti sofinancira zaščitne ukrepe pred škodo, ki jo lahko povzročijo velike zveri, izplačuje odškodnino za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, spremlja stanje populacij z monitoringi ter izobražuje, ozavešča in svetuje o velikih zvereh.
Izjemoma in ob izpolnitvi predpisanih pogojev se izvaja tudi poseganje v populacije velikih zveri. Pri oblikovanju in izvajanju sistema upravljanja z velikimi zvermi pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor s posvetovalno funkcijo sodeluje interesna posvetovalna skupina, ki jo poleg predstavnikov ministrstev za naravne vire in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sestavljajo tudi predstavniki nevladnih organizacij s področja zaščite živali, narave in okolja, Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin, Zavoda za gozdove, Zavoda za varstvo narave, Biotehniške fakultete in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijsko gozdarske zbornice, Sindikata kmetov, Zveze društev rejcev drobnice, Lovske zveze in Čebelarske zveze.
Poleg interesne posvetovalne skupine pa pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor deluje še strokovna posvetovalna skupina, v kateri so poleg predstavnikov ministrstev za naravne vire in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za gozdove ter Zavoda za varstvo narave.