Ob 14. dnevu Alpske konvencije posvet o prilagajanju naselij podnebnim spremembam

Strokovni posvet je bil namenjen izmenjavi izkušenj in dobrih praks pri prilagajanju naselij na podnebne spremembe v širšem prostoru Alp, nanj pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, načrtovalci in projektanti, ki strokovno sodelujejo pri obnovi in načrtovanju po naravnih nesrečah v celotni Sloveniji.

Na dogodku, pripravljenem v organizaciji Direktorata za prostor in graditev ter v sodelovanju z Odborom za podnebje Alpske konvencije, so bili udeležencem prikazani primeri dobrih praks ukrepanja za preprečevanje škod in odpravljanja posledic naravnih nesreč v alpskem prostoru, kjer so podnebne spremembe še prav posebej intenzivne. Pri tem imata ključni pomen učinkovito ter prilagojeno prostorsko načrtovanje in smelo urejanje vodne infrastrukture, z namenom preprečevanja velikih tveganj in večanje odpornosti naselij.

Minister Jože Novak je uvodoma poudaril, da so naravne nesreče nova realnost, s katero bomo morali živeti, je pa pomembno, da se na njih pripravimo. Izpostavil je številne ukrepe popoplavne obnove ter napovedal, da bo kmalu sprejeta nova uredba o poplavni varnosti, ki bo zaostrila pogoje za stanovanjsko gradnjo na poplavnih območjih. Ob naravnih nesrečah je zelo prizadeta tudi infrastruktura za oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda, Na predlog vlade je Državni zbor po nujnem postopku sprejel zakon o oskrbi s pitno vodo in odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki ureja tudi dostop do pitne vode v primeru naravnih nesreč, s čimer je bila tudi operativno naslovljena ustavna pravica državljank in državljanov do čiste pitne vode.

Udeležence posveta sta pozdravila tudi gostitelj, župan občine Škofja Loka Tine Radinja in Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije.

Predstavitve in razprava

Vsebinski uvod v tematiko je opravila Katharina Zwettler iz avstrijskega ministrstva za kmetijstvo, ki predseduje Odboru za alpsko podnebje. Prikazala je povezave med podnebnimi spremembami in pojavnostjo naravnih nesreč, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja v Alpah. Prav kakovost življenja je bila ena od ključnih vsebin slovenskega predsedovanja Alpski konferenci 2023-2024. Udeleženci posveta so kot prvi prejeli slovenski natis desetega poročila o stanju Alp.

Na posvetu sta bila izvedena dva sklopa predstavitev in sicer o dogodkih, povezanih z naravnimi nesrečami (poplave in plazovi kot posledice podnebnih sprememb) in o sanaciji, rekonstrukciji in prostorskem načrtovanju oz. prilagajanju naselij na podnebne spremembe in pomenu pravočasnega ukrepanja.

V prvem sklopu je bil predstavljen mednarodni projekt X-RISK-CC iz programa Interreg Alpski prostor, ki je namenjen oblikovanju politik obravnavanja tveganj zaradi ekstremnih podnebnih sprememb in je predstavil primer ogroženosti mesta Insbruck. Med sodelujočimi partnerji je iz Slovenije Razvojna Agencija Sora, katere predstavnica Anita Pokorn Oman je splošno predstavitev namena projekta in predvidenih rezultatov predstavnika avstrijske agencije za okolje konkretizirala na primeru Gorenjske. S podobnimi izzivi kot pri nas se ukvarjajo na avstrijskem Koroškem, kjer deželna vlada pomaga občinam pri ocenjevanju pripravljenosti na tveganja za posamezne vrste naravnih nevarnosti in pri krepitvi pripravljenosti nanje - vsaka občina ima izdelano poročilo o možnih tveganjih, s čimer zagotavlja pripravljenost na možne naravne nesreče in tudi ozavešča prebivalce. Ukrep je prostovoljen, se pa po besedah predstavnika regionalne uprave čedalje več občin odloča za oceno tveganja.

Predstavnica Direktorata za vode MNVP Stanka Koren je ukrepe ministrstva in obseg opravljenega dela po ujmi 2023 prikazala s konkretnimi številkami, predstavila pa je tudi petletni sanacijski program, ki se bo odvijal do leta 2028 ter sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznih porečij.

Na primeru Celja sta mag. Rok Fazarinc in Katja Martinčič prikazala prizadevanja za zagotavljanje poplavne varnosti mesta skozi daljše časovno obdobje, podrobneje pa trenutno stanje prostorskega načrta in koncept odpornosti, ki ga je nujno treba vključiti v predlog občinskega prostorskega načrta Občine Celje.

V okviru drugega vsebinskega sklopa je bil poudarek na prilagajanju naselij na podnebne spremembe. Konkretneje so bili predstavljeni primeri dobrih praks obnove vodotokov s poudarki na naravi temelječih rešitvah. Razložen je bil koncept okna priložnosti - obdobja po naravnih nesrečah, ko so deležniki bolj dojemljivi za problematiko in pripravljeni za korenitejše ukrepanje. Na primeru avstrijske Štajerske je bila predstavljena izkušnja postavljanja preprostih lesenih jezov v vrednosti po nekaj tisoč evrov na manjših hudournikih, ki se v primerjavi s potencialno preprečeno škodo, izplačajo večkratno.

Dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev na MNVP je predstavila prostorsko načrtovanje za obnovo po ujmi 2023 v Sloveniji in izvedene ukrepe ministrstva s področja prostora po ujmi. Prikazala je kompleksnost dogajanja in strokovnih, pa tudi formalnih izzivov pri delu na teh vsebinah, kot so odstranjevanje in premestitev objektov na varne lokacije, kar je edinstveno v Sloveniji, in iskanje primernih lokacij, uvedbo instrumentov prostorskega načrtovanja za učinkovito obnovo ter interventne načrtovalske ukrepe za doseganje boljše odpornosti naselij na podnebne spremembe. Opozorila je tudi na spremembo načina življenja prilagojenega na skrajne podnebne razmere. Zala Jerman iz Sektorja za občinsko prostorsko načrtovanje je predstavitvi dodala primere dobre in učinkovite prostorske načrtovalske prakse občin (Ljubno ob Savinji, Mozirje, Gornji Grad, Prevalje) in prikaz prostorskega načrtovanja velikega števila nadomestitvenih objektov na primeru Braslovč.

Na primeru protipoplavne ureditve vodne infrastrukture med Ločico in Letušem je Tilen Košir, direktor Urada za investicije v Direkciji Republike Slovenije za vode predstavil kompleksnost situacije na terenu in množice parametrov, ki jih je treba upoštevati pri delu. Larisa Koren je predstavila nekaj primerov dobrih praks vključevanja na naravi temelječih rešitev v projekte za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

Razprava po opravljenih predstavitvah je bila sestavljena iz vprašanj po predstavljenih vsebinah s področja izvajanja ukrepov v praksi, pozitivnih odzivov županov občin, kjer izvajajo obnovo ter načrtujejo nadomestitveno gradnjo, ter selitev stanovanjskih objektov in refleksij udeležencev, ki so vsebinsko dopolnjevale povedano v predstavitvah.

V zaključkih posveta je bil izpostavljen pomen prostorskega načrtovanja v primerih sanacije, preventive in prilagajanja na posledice podnebnih sprememb ter usklajevanja resorjev in usmerjanja občin. Izpostavljeno je bilo, da je treba nameniti več prostora vodam, predvsem v hudourniških porečjih in umikati gradnjo iz tveganih predelov ob vodotokih. Nujno je prilagajanje načrtovanja, gradnje in načina življenja novim razmeram v okviru podnebnih sprememb.

Po izvedenem posvetu se je večina udeležencev udeležila terenskega ogleda v neposredni bližini, kjer sta jim mag. Rok Fazarinc in predstavnik Občine Škofja Loka Marko Štefelin pokazala poplavno lokacijo iz ujme avgusta 2023, stanje po izvedenih izrednih ukrepih in predlog sanacije ob sotočju obeh Sor. Ogledali so si še nov most preko Poljanske Sore, prejšnjega je uničila prav katastrofalna poplava. Hudičeva brv je bila postavljena v sodelovanju med občino in MNVP.