Odbor za kulturo potrdil predlog novega Zakona o medijih

Predlog novega zakona prinaša pomembne spremembe, ki bodo izboljšale slovensko medijsko krajino, saj prinaša sodobne finančne pomoči medijski panogi, večjo preglednost medijskega lastništva ter boljšo zaščito novinarjev in svobode govora.

Ob potrditvi je državni sekretar mag. Marko Rusjan poudaril: »Ministrstvo za kulturo tako izpolnjuje koalicijske zaveze, da bomo sistemsko in celovito prenovili medijsko zakonodajo. Zakonodaja na medijskem področju je namreč zastarela in pomanjkljiva, ne omogoča mehanizmov, s katerimi bi lahko država pomagala medijem oziroma medijski panogi, ne obravnava uporabe novih tehnoloških orodij. Z novim Zakonom o medijih bodo postavljena nova, ustreznejša pravila za delovanje medijev, obenem pa nov zakon prinaša dodatne finančne pomoči, kar je nujno za delovanje medijev v javnem interesu. S krepitvijo celotne medijske krajine se bo povečala tudi novinarska in uredniška avtonomija.«

Predlog novega zakona tako obravnava vse bistvene težave slovenskega medijskega prostora: finančne težave zlasti tiskanih medijev, nepregleden medijski trg, skrite interese lastnikov, koncentracijo lastništva in prevelik vpliv politike na medije (državno oglaševanje, strankarski in občinski mediji). Predlog novega zakona prvič upošteva vplive digitalizacije na medije: družbene medije, spremenjene navade uporabnikov, krizo tradicionalnih medijev in umetno inteligenco. 

Nov zakon pa ne prinaša samo posodobitve regulacije medijske dejavnosti, ampak tudi nove oblike finančnih pomoči za medije: za spodbujanje pluralnosti, za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije. Na ta način uresničuje javni interes na področju medijev, zlasti pluralnost (raznovrstnost) medijev in pravico državljanov in državljank do celovite obveščenosti. Povečuje se tudi podpora radijskim in televizijskim programom posebnega pomena, povečuje se podpora za spodbujanje pluralnosti v medijih za manjše, specializirane ali nepridobitne medije.

Hkrati zakon državljanom in državljankam zagotavlja vsa potrebna orodja, da bodo lahko ostali celovito informirani tudi v novem informacijskem okolju. To pomeni bistveno večjo preglednost podatkov o medijskem trgu in lastništvu ter razkrivanje nasprotja interesov. Prenovljen bo razvid medijev, v katerem bodo sproti osvežene informacije o dejanskem lastništvu medijev in državnem oglaševanju. 

Dodatno nov Zakon o medijih prinaša še druge varovalke, s katerimi se zamejujejo nekatere negativne prakse v medijih: zakon prvič zajema tudi nove medijske oblike, denimo spletne vplivneže. Zanje določa upoštevanje osnovnih standardov v javni komunikaciji: jasno označevanje oglasov, zaščito otrok ter prepoved spodbujanja nestrpnosti in terorizma, obvezno je tudi označevanje medijskih vsebin, ki so delno ali v celoti ustvarjene z umetno inteligenco. Za učinkovitejše zamejevanje sovraštva se prepoved spodbujanja nestrpnosti in terorizma širi na vse medije.

Ministrstvo za kulturo mora na tri leta pripraviti in javno objaviti pregled medijske pluralnosti, ki zajema vse bistvene analize medijskega trga, ki so potrebne za pripravo in spremljanje učinkov finančnih pomoči ter nov postopek za presojo medijske koncentracije: prepovedane so koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali bistveno zmanjšujejo uredniško avtonomijo, presojajo se vse medijske koncentracije.

Nov Zakon o medijih prinaša tudi boljšo zaščito avtonomije in varnosti novinarjev: nove finančne pomoči krepijo odpornost medijev, dodatne varovalke skrbijo za omejevanje političnih in lastniških pritiskov na uredniško politiko, boljša je zaščita novinarskih virov, prepovedano je nameščanje vohunske in nadzorne programske opreme novinarjem.