130. obletnica Ljubljanskega potresa

Naenkrat začuje se, ob 11 uri 17 minut, brez vsakega prejšnjega znamenja od Iga sem proti Ljubljani, južno od Ljubljane, grozo obujajoče podzemeljsko bučanje in gromenje.

Z nepopisljivo hitrostjo bilo je že v mestu, vedno grozneje postajajoče zazibalo je zemljo pod nogami. Silovit sunek - strah budečih nepopisen, lasje so se jim ježili, vsa kri izginila jim je iz lica - potem pa se je začelo tresti s tako grozovito silo, da so pričela pokati zidovja in strehe, raz katere so se usula opeka in razrušeni dimniki kakor toča na ceste in ulice, kjer so se razbila na tlaku v tisoč in tisoč koscev. Strehe so pokale in ječale mej rastočim tresenjem, sunek za sunkom - človek bi lahko groze zblaznil.

Okna in hišna vrata so se odpirala, krik in tarnanje na vseh straneh. Ljudje večinoma neopravljeni prihrume na ulice; tu vidiš človeka v spodnej obleki, ki je v hitrosti pograbil preprogo ter se ovil ž njo, tam zbegano mater, ki kakor blazna drvi na cesto, držeč divjega nežnega otročiča povitega v blazine in odejo, tam zopet tresočega se starčka, ki zavit v spalno suknjo, oprt na svojo palico hiti kolikor mogoče na ulico. Bilo je grozno, kakor da bi se bližal sodni dan.«

Tako je potres, ki je pred 130. leti prestrašil, porušil in spremenil Ljubljano, opisal očividec Janez Robida v svoji knjižici Grozni dnevi potresa v Ljubljani.

Te dni se spominjamo dogodkov 14. aprila 1895.

Vabimo vas k poslušanju ARSO podcasta, v katerem se o tem potresu Matija Klančar pogovarja s seizmologinjo Ino Cecić.

Fotografijam potresne Ljubljane so vdihnili življenje strokovnjaki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK).

Krajši opis Ljubljanskega potresa in njegovih posledic.