Finančni petek: Mednarodna trgovina in saldo tekočega računa

Saldo tekočega računa je razlika med vrednostjo vseh prihodkov in odhodkov države v menjavi s tujino.

Zajema:

• trgovinsko bilanco (izvoz in uvoz blaga),
• storitveno menjavo (npr. turizem, transport),
• primarne in sekundarne dohodke iz tujine (dohodki iz kapitala, dela idr.).

Saldo tekočega računa skupaj s kapitalskim računom ponuja celovitejšo sliko o mednarodni trgovini in tem, kako konkurenčno je gospodarstvo v globalnem okolju. Presežek pomeni, da država kot celota ustvarja več, kot troši, in da je zmožna financirati svojo porabo brez zadolževanja. Primanjkljaj pa lahko nakazuje večjo odvisnost od tujega kapitala, vendar ni nujno negativen – če se uporablja za produktivne investicije, lahko dolgoročno okrepi gospodarsko rast.

Tekoči in kapitalski račun se praviloma uravnotežita preko preostanka plačilne bilance –finančnega računa. Primanjkljaj na tekočem računu se lahko financira s tujimi investicijami, zadolževanjem v tujini, ali prodajo premoženja tujcem. Obratno pa presežek na tekočem računu pomeni, da država kapital izvaža: posoja, investira ali povečuje rezerve v tujini.
Gledano globalno se presežki in primanjkljaji tekočega računa tudi med državami praviloma uravnotežijo – presežek ene države pomeni primanjkljaj druge.

Slovenija kot odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo zadnja leta po podatkih Banke Slovenije beleži presežek na tekočem računu. K temu največ prispevajo presežki v blagovni menjavi ter močan storitveni sektor, še posebej na področju transporta in turizma.