Minister Novak se je sešel s predstavniki nevladnih organizacij

Minister Jože Novak je ob prisotnosti državnega sekretarja mag. Mirana Gajška in dr. Katarine Groznik Zeiler, generalne direktorice Direktorata za naravo ter sodelavcev, ki pokrivajo posamezna področja, predstavil aktivnosti za prihodnje obdobje ter nekatera stališča ministrstva.

Uredba o obnovi narave

Izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov se nadaljujeta s skrb vzbujajočo hitrostjo. Svet Evropske unije je junija lani sprejel uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij Evropske unije, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je tako začelo s pripravo Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe.

Slovenija je dolžna uvesti ukrepe, ki bodo prispevali k obnovi narave na način, da do leta 2030 zajamemo najmanj 20 % območij ozemlja Slovenije, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti.

Nacionalno izpolnjevanje obveznosti med drugim posega na urbane ekosisteme, rečno povezljivost, populacije opraševalcev, kmetijske in gozdne ekosisteme, ekosisteme, kjer je del obveznosti delovna naloga drugih resorjev, precejšen del uredbe pa določa način obnove kopenskih, obalnih (morskih) in sladkovodnih ekosistemov, prednostno na območjih Natura 2000, kar je pristojnost Direktorata za naravo MNVP, poleg tega pa ima MNVP tudi vlogo koordinatorja obveznosti v zvezi z uredbo. V teku je priprava desetih novih Natura kohezijskih projektov na 40 Natura območjih v višini 65 milijonov evrov.

Pri tem bo ključno sodelovanje različnih resorjev in civilne družbe. Medresorska delovna skupina bo zagotavljala usklajenost in strokovno podporo pri oblikovanju načrta. Vključeni bodo tudi drugi deležniki ter organizirana posvetovanja z različnimi javnostmi in nevladnimi organizacijami. Ohranjena narava je namreč v interesu celotne družbe.

Osnutek NNON je predviden za avgust 2026, sprejet bi naj bil do avgusta leta 2027.

Način poročanja Republike Slovenije v okviru Direktive o habitatih

Države članice Evropske unije vsakih šest let izdelajo poročilo o izvajanju ukrepov. Na podlagi poročil se oblikuje usklajen nabor podatkov, ki služi pripravi poročila o stanju narave in posledičnemu načrtovanju politik ohranjanja narave in varstvenih ukrepov. Splošni del poročila pripravita MNVP in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN). Poročilo o stanju vrst in habitatnih tipov ter o izvajanju ukrepov pripravi ZRSVN za direktivo o habitatih, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa za direktivo o pticah.

Po direktivi o habitatih se poroča o stanju ohranjenosti habitatnih tipov, stanju ohranjenosti vrst, grožnjah in pritiskih, ki vplivajo na stanje vrst in izvajanju ter vplivu izvajanja ohranitvenih ukrepov na stanje vrst in habitatnih tipov. Po direktivi o pticah se poroča o stanju ohranjenosti naravno prisotnih vrst ptic, izvajanju varstvenih ukrepov in grožnjah ter pritiskih, ki vplivajo na populacije ptic.

Javna razgrnitev poročila bo predvidoma junija 2025. Po pregledu pripomb bo poročilo Evropski okoljski agenciji posredovano do konca julija 2025.

Razpis za nevladne organizacije

Ministrstvo pripravlja razpis za sofinanciranje projektov promocije in ozaveščanja na področju varstva narave in voda. Cilj razpisa je spodbuditi projekte, ki prispevajo k ozaveščanju o pomenu varovanja narave in vodnih ekosistemov ter podpirajo trajnostno urejanje prostora z naravi prijaznimi in podnebno odpornimi rešitvami v priobalnih in urbanih območjih.

Poudarek je na izobraževalnih, promocijskih in participativnih aktivnostih, namenjenih širši javnosti, otrokom in mladim, s ciljem izboljšanja kakovosti zelenih površin ter krepitve naravovarstvene zavesti.

Za razpis so predvidena sredstva v višini 70.000 evrov.

Upravljanje zavarovanih območij narave v urbanem okolju

Ministrstvo namerava več pozornosti namenjati upravljanju zelenih površin v urbanem okolju, tako v smislu priporočil kot programov, obojega v luči podnebnih sprememb.

Status zaščite volka

Vlada je lani sprejela stališče, da Slovenija ne nasprotuje predlogu sklepa Sveta glede pobude za spremembo dodatkov II in III k Bernski konvenciji; to je nižanju varstvenega statusa volka.

Sprememba v upravljanju volka na ozemlju Slovenije na področju odvzema osebkov iz narave z odstrelom na podlagi sprememb mednarodne zakonodaje še ne bo mogoča. Za spremembo v upravljanju volka na ozemlju Slovenije na področju odvzema osebkov iz narave z odstrelom bi bila potrebna sprememba Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki pa se lahko zgodi šele po spremembi Direktive o habitatih.

Volk je na ozemlju Slovenije zavarovan tako v okviru mednarodnih pogodb (Konvencija CITES) kot tudi evropske (Direktiva o habitatih, Uredba 338/97/ES ) in slovenske zakonodaje (Zakon o ohranjanju narave, Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah).

Za varovanje volka je bila leta 2009 sprejeta Strategija ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim. V okviru projekta LIFE WolfAlps EU je bil pripravljen osnutek prenovljene strategije in nov akcijski načrt, ki sta trenutno v fazi medresorskega usklajevanja. MNVP namerava dokumenta predložiti Vladi v potrditev aprila 2025.

Delo inšpekcije za naravo in vode

Inšpektorji za naravo in vode v okviru svojih pristojnosti spremljajo stanje in izvajajo nadzor zakonodaje s področja varstva narave in varstva voda. Območje celotne Slovenije pokriva 11 inšpektorjev. V delokrog spada nadzor in varstvo naravnih vrednot, nadzor na varovanih območjih (Natura 2000, krajinski parki), nadzor nad zadrževanjem prosto živečih živalskih vrst v ujetništvu, trgovanjem in gojitvijo.