Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Naložbeno zlato: "naložba, ki ohranja vrednost skozi čas"

Plemenite kovine, kot so predvsem zlato, pa tudi srebro, platina in paladij, že stoletja veljajo za simbol bogastva, stabilnosti in varnosti. V svetu naložb pa predstavljajo eno najbolj zanesljivih oblik zaščite premoženja pred inflacijo, gospodarskimi krizami in negotovostjo na finančnih trgih, ki smo ji priča ravno zdaj.
Grafika logotipa podkasta S financami na ti.

Avtor: Ministrstvo za finance

V to očitno verjamemo tudi Slovenci, saj imamo med 19 in 20 tonami naložbenega zlata. »V tem pogledu smo prvaki Evrope, na prebivalca imamo verjetno največ zlata med vsemi,« pravi gostja tokratnega podkasta »S financami na ti« Irena Moro, lastnica in direktorica podjetja Moro. Samo lani smo ga kupili približno dve toni v skupni vrednosti nekje med 250 in 350 milijonov evrov. »Letos bodo očitno številke še višje, samo v prvih treh mesecih smo ga v svoje portfelje dodali za celo tono,« pojasni sogovornica.

In kako lahko med naložbe dodamo tudi plemenite kovine? Možnosti je več, različne fizične oblike, torej kovanci, ploščice in palice, indeksni oziroma ETF skladi (angleško Exchange Traded Fund), vezani na te kovine, seveda pa je mogoče kupiti tudi delnice različnih rudnikov. A največ ljudi se še vedno odloča za fizično obliko. Prednosti, ki jih vidijo v zlatu so vezane predvsem na to, da  ga imaš na dosegu roke, torej  doma ali nekje v sefu, lahko ga kadarkoli in komurkoli prodaš, poleg tega pa naložbeno zlato ni obdavčeno. Ne glede na to, koliko se njegova cena dvigne, zanj davek na kapitalske dobičke ne velja.

Prav to se dogaja letos. Če so analitiki še pred kratkim napovedovali, da bo zlato konec letošnjega leta doseglo ceno 3.100 dolarjev za eno unčo (31,1 grama), smo to mejo presegli že konec marca, ravno v petek pa je cena prvič v zgodovini presegla 3.200 dolarjem. In upoštevajoč vsakodnevne hitre spremembe  na finančnih trgih in predvsem  gospodarsko nepredvidljivost lahko ta, vsaj tako pričakujejo analitiki, še raste.

Plemenite kovine, predvsem pa zlato, namreč že desetletja veljajo za varno naložbeno zatočišče v časih kriz. Ko cene delnic in drugih instrumentov padajo, zlato običajno pridobiva na vrednosti. In tako je tudi letos, sploh ker ga pospešeno kupujejo tudi centralne banke.

Glavne prednosti zlata kot naložbe:

  1. Ohranjanje vrednosti
    Zlato ohranja vrednost skozi čas, zlasti v obdobjih inflacije in gospodarskih kriz. Od leta 1971 je njegova cena v povprečju rasla za več kot osem odstotkov letno, v zadnjih 15 letih pa še hitreje.
  2. Zaščita pred inflacijo
    Zlato lahko deluje kot zaščita pred izgubo kupne moči denarja.  Kadar valute izgubljajo vrednost, zlato pogosto raste, kar mu daje posebno mesto pri dolgoročnemu varčevanju.
  3. Diverzifikacija portfelja
    Nizka korelacija z delnicami in obveznicami omogoča zmanjšanje tveganja. Zlato običajno stabilizira portfelj in zmanjšuje občutljivost na tržna nihanja.
  4. Nizka volatilnost oziroma nihanje

Zlato kaže manjša nihanja vrednosti kot druge naložbe, sploh recimo kriptovalute, hkrati pa je fizično sredstvo z dolgo zgodovino zanesljivosti.

  1. Likvidnost in univerzalna priznanost
    Zlato je enostavno prodati kadarkoli in kjerkoli na svetu. Naložbene oblike (ploščice, palice, kovanci) so standardizirane in visoko likvidne.
  2. Davčne olajšave
    V Sloveniji sta nakup in prodaja naložbenega zlata (čistina 995/1000 ali več) za fizične in pravne osebe neobdavčena.
  3. Fizični nadzor nad premoženjem
    Zlato lahko hranite neposredno v lastni posesti, kar omogoča popolno nadzorovanje brez vpletenosti tretjih oseb ali finančnih institucij.
  4. Zgodovinska vloga kot varno zatočišče
    Skozi stoletja je zlato služilo kot zaščita pred geopolitičnimi tveganji, valutnimi krizami in sistemskimi šoki.

Sicer pa je zlato služilo kot naložba že od antičnih časov, vendar je njegova moderna vloga naložbenega sredstva dobila jasno obliko z razvojem zlatega standarda in sodobnih finančnih sistemov. Lidijci (Mala Azija) so recimo že v 7. stoletju pred našim štetjem kot prvi začeli kovati zlate kovance in jih uporabljali kot standardizirano plačilno sredstvo.

In še ena zanimivost. Še vedno za najbogatejšega človeka kadarkoli, tudi v primerjavi s trenutno najbogatejšim zemljanom Elonom Muskom, velja Mansa Musa (1280–1337), vladar Malijskega cesarstva, katerega bogastvo je bilo neizmerno prav zaradi proizvodnje zlata in soli. Sodobne ocene njegovega premoženja presegajo 400 milijard dolarjev (v današnji vrednosti), kar bi ga postavilo na vrh zgodovinske lestvice. Za primerjavo – po zadnji oceni Forbsa, narejeni pred kratkim, a še pred zadnjimi borznimi pretresi, ima Musk nekje med 342 in 359,5 milijarde dolarjev premoženja.