Državna sekretarka Heferle na konferenci o varnosti in (ne)nasilju v vzgojno-izobraževalnih zavodih

V zadnjem času smo v Sloveniji znova zaznali porast nasilja med mladimi, tudi v digitalnem okolju. Ta pojav ni zgolj težava šol, ampak je vse bolj prisoten tudi na spletu, kjer se otroci in mladostniki pogosto znajdejo v situacijah, ki jim niso kos. Prav zato so tovrstne konference in strokovni dialog še toliko pomembnejši, je poudarila državna sekretarka. Dodala je, da je naloga vsake demokratične in pravne države, da preprečuje tovrstno nasilje in, če do njega kljub temu pride, žrtvam zagotovi ustrezno obravnavo, zaščito in varstvo.

»Kot družba moramo vedno prepoznati pomen spoštovanja temeljnih človekovih pravic, enakosti in solidarnosti ter hitro ukrepati, ko zaznamo nasilje,« je dejala Tina Heferle in dodala: »Preprečevanje medvrstniškega nasilja zahteva celostno in interdisciplinarno sodelovanje, ki vključuje vse družbene podsisteme. Pri tem je ključno tudi izobraževanje otrok in mladih, ozaveščanje vseh starostnih skupin, prepoznavanje ranljivih skupin in ustrezno normativno urejanje. Prav tako je nujno zagotavljati podporo žrtvam skozi različne postopke.«

Pri ustvarjanju varnega okolja za naše otroke in mladostnike smo v zadnjem letu naredili konkretne korake. Avgusta 2024 je vlada sprejela Akcijski načrt za izvajanje Programa za otroke 2023–2025, ki vključuje številne ukrepe za zagotavljanje življenja brez nasilja za otroke in mladostnike ter za izboljšanje njihove varnosti v digitalnem okolju. Poleg tega smo lani pripravili protokol za obveščanje in ukrepanje v primeru grožnje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in visokošolskih zavodih. Junija smo podpisali dogovor o uporabi tega protokola med Ministrstvom za notranje zadeve, Policijo in Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter nato decembra še dogovor z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Prejšnji ponedeljek pa je v Kongresnem centru Brdo pri Kranju potekal pomemben posvet z namenom krepitve sodelovanja Policije, zavodov in resornih ministrstev za večjo varnost v izobraževalnih institucijah.

»Zavedamo pa se, da le zakonodaja in načrti ne zadostujejo, če ne pride do pravega premika v naši skupni zavesti. Spoštovanje temeljnih človekovih pravic, solidarnost, sočutje in dialog – to so vrednote, ki jih moramo nenehno gojiti, zagovarjati in živeti. Torej ne samo z besedami, ampak konkretno, z dejanji,« je še poudarila državna sekretarka in ob koncu čestitala letošnjim prejemnikom priznanj.