308. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), in ga pošlje Državnemu zboru.

Novela zakona ZZDej-N prinaša obsežne spremembe in dopolnitve veljavne ureditve zdravstvene dejavnosti. Veljavni zakon namreč ne ustreza več spremenjenim družbenim razmeram, saj je zastarel in mestoma zelo pomanjkljiv, zato je njegova prenova nujna. Primeri t. i. razgradnje zdravstvenega sistema zaradi prehajanja zdravstvenega kadra iz javnega v zasebni del, na katerega Državni svet opozarja, namreč izvirajo iz veljavnega in ne ZZDej-N. Slednji namreč še ne velja in njegovi učinki bodo v svoji polnosti zaživeli postopoma, kar vsem deležnikom v zdravstvu omogoča ustrezne prilagoditve. Poleg tega sprejeti zakon za razliko od veljavnega zelo jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in zdravstvene dejavnosti nasploh, predvsem pa je usmerjen v stabilno, nemoteno in trajno delovanje mreže javne zdravstvene dejavnosti. Omejevanje pogodbenega sodelovanja s podjetniki, ki ga izpostavlja Državni svet, je namenjeno zagotavljanju večje transparentnosti poslovnega okolja, spodbujanju odgovornega poslovanja in izpolnjevanju davčnih obveznosti ter krepitvi zaupanja med in do poslovnih subjektov, pa tudi varovanju javnega interesa z namenom zaščite delavcev in seveda pacientov kot uporabnikov zdravstvenih storitev.

Glede velikega števila amandmajev k predlogu zakona vlada pojasnjuje, da je intenzivno usklajevanje pripomb strokovne in druge zainteresirane javnosti potekalo tudi med celotnim zakonodajnim postopkom, kar kaže na zahtevnost in pomembnost obravnavane materije. Prejete pripombe in izpostavljene dileme ter nenazadnje mnenje Zakonodajno-pravne službe je predlagatelj amandmajev z vso resnostjo preučil, se do vsega tega opredelil in utemeljene pomisleke prek amandmajev tudi odpravil.

Vlada ocenjuje, da vsi sprejeti ukrepi prestanejo t. i. strogi test sorazmernosti, saj z vidika ustavnosti zasledujejo stvarno upravičen cilj. Ukrepi so primerni, nujni in sorazmerni v ožjem smislu, kar pomeni, da so ustavno dopustni. Načelo sorazmernosti zagotavlja, da posegi v ustavne pravice ne presegajo potrebnega obsega za dosego legitimnega cilja in temu je sledil tudi zakonodajalec ob sprejemu tega zakona. Poudarja, da javni interes oziroma javno zdravje in ustavno zagotovljena pravica do zdravstvenega varstva, ki je zagotovljena vsem prebivalcem Slovenije, prevlada nad posameznikovim zasebnim interesom. Država je namreč dolžna zagotoviti delujoč sistem zdravstvenega varstva, ki zagotavlja trajno, nemoteno in usklajeno delovanje javne zdravstvene službe.

ZZDej-N nadalje določa, da morajo koncesionarji presežek prihodkov nad odhodki porabiti za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, kar vključuje investicije v prostore in opremo, stroške usposabljanja, stalnega izpopolnjevanja ter plač zaposlenih ali tekoče stroške poslovanja, pri čemer velja poudariti, da je ta določba namenjena zagotavljanju, da se presežki uporabljajo za izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, kar je v interesu pacientov in javnega zdravstva. V zahtevi Državnega sveta omenjena odločba Ustavnega sodišča (U-I-194/17-21) se nanaša na prejšnjo ureditev, ki je bila razveljavljena zaradi neskladja z Ustavo – nova ureditev v ZZDej-N pa je bila oblikovana z namenom, da se zagotovi skladnost z ustavnimi načeli in hkrati zaščiti javni interes.

Prav tako ne drži, da ZZDej-N odvzema pristojnosti samoupravnim lokalnim skupnostim, temveč jih vključuje v proces načrtovanja in določanja javne mreže kot celote, še vedno pa so samoupravne lokalne skupnosti ključne pri zagotavljanju zdravstvenih storitev na primarni ravni – ZZDej-N namreč določa možnost državne intervencije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti le v izjemnih primerih, ko gre npr. za zagotavljanje osnovne zdravstvene dejavnosti na območju ne sosednjih samoupravnih lokalnih skupnosti.

Glede opozoril Državnega sveta o povečanem prehajanju zdravstvenega kadra iz javnega v zasebni del, vlada pojasnjuje, da ZZDej-N vsebuje varovalke, ki bodo preprečile, da bi se to dogajalo v takšnem obsegu, kot zdaj. ZZDej-N namreč izrecno določa, v katerih redkih primerih je dovoljeno sklepanje pogodb o zaposlitvi in podjemnih pogodb javnega zavoda z zdravstvenim delavcem, zaposlenim pri zasebnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali pri koncesionarju. S tem ko zakon podrobneje ureja vstopne pogoje v sistem dejavnosti in mrežo javne zdravstvene službe, krepi vlogo javnih zavodov, jasno razmejuje javno in tržno dejavnost ter podrobno naslavlja opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in izven nje ter s tem povezano prehajanje zdravstvenega kadra.

ZZDej-N regulira konkurenčno prepoved za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce na način, da se prepreči nasprotje interesov in zagotovi, da se zdravstvene storitve izvajajo v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi, kakovostno in varno. Opravljanje zdravstvenih storitev izven javnega zavoda je zaposlenim dovoljeno, če delavec izpolnjuje točno določene pogoje, ki se nanašajo na njegovo delo v javnem zavodu. Predmetna določba je torej skladna z ustavnimi načeli in ne predstavlja nesorazmerne omejitve.

Glede na vse navedeno vlada zaključuje, da ZZDej-N na več mestih pomembno izboljšuje delovanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti in s tem ključno prispeva k zagotavljanju večje dostopnosti, kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev, kar bo pozitivno vplivalo na zdravje in dobrobit vseh prebivalcev Slovenije. Sprejem zakona je zagotovo korak v pravo smer, saj prinaša številne pozitivne in težko pričakovane spremembe, ki bodo izboljšale delovanje sistema zdravstvene dejavnosti in posledično javno zdravje v Sloveniji. ZZDej-N namreč uvaja boljšo regulacijo, ki bo prispevala k večji transparentnosti in učinkovitosti delovanja (javnih in zasebnih) izvajalcev zdravstvene dejavnosti ter omogočila ustreznejše varstvo pravic pacientov.

Vlada glede na navedeno Državnemu zboru predlaga, da ob ponovnem odločanju ZZDej-N podpre.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada o predlogu amandmajev k predlogu Zakona o javnih uslužbencih

Vlada Republike Slovenije soglaša s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1).

Amandmaji so pripravljeni na podlagi predlogov Sodnega sveta, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije ter Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Sodni svet je dne 21. marca 2025 posredoval predlog, da se Sodni svet v zakonu izrecno navede kot eden izmed drugih državnih organov.

Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije sta dne 26. marca 2025 posredovali pripombe in predloge na predlog Zakona o javnih uslužbencih, kateri so s predlaganimi amandmaji upoštevani v največji možni meri tako, da predlog zakona sledi ciljem zakona, to je na primer večja učinkovitost uslužbenskega sistema in posledično storitev javne uprave, dodatna krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev, večja fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi ter transparentnost postopka zaposlovanja.

Svoje mnenje je 8. aprila 2025 posredovala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, katere pripombe so bile v največji možni meri upoštevane pri pripravi besedila amandmajev k predlogu Zakona o javnih uslužbencih.

Vir: Ministrstvo za javno upravo