Odziv na današnjo novinarsko konferenco Za strpno in solidarno družbo

Ob tej priložnosti naj vnovič pojasnimo, da ministrstvo že pripravlja prenovo omenjenega zakona, zakaj so spremembe zakona nujne in kaj prinašajo. Gre za dolgo pričakovane rešitve, ki bodo ljudem omogočile dostojnejše življenje v skupnosti, predvsem tistim, ki živijo v stanovanjskih skupinah in potrebujejo podporo.

Zakaj spreminjamo zakon?

Zakon o socialnem varstvu trenutno ne prepoznava dovolj dobro vseh oblik bivanja in podpore, ki se že izvajajo na terenu. To še posebej velja za stanovanjske skupine, v katerih danes živi približno 1000 oseb z različnimi ovirami, v prihodnjih desetih letih pa naj bi se v take oblike skupnostnega bivanja iz institucij preselilo še dodatnih 3500 ljudi. Trenutno so stanovanjske skupine še vedno pravno obravnavane kot institucionalno varstvo, zato zanje veljajo pravila in standardi, ki so namenjeni večjim ustanovam. To povzroča številne težave – med drugim tudi v primeru stanovanjskih skupin Doma na Krasu, kjer so zaradi veljavne zakonodaje naleteli na težave pri uporabi hiše za izvajanje podpore. Toda stanovanjske skupine niso ustanove – to so domovi. Tako kot vsak izmed nas živi doma, tudi ti ljudje potrebujejo svoj dom – običajno stanovanje ali hišo – kjer dobijo podporo, ki je prilagojena njihovim potrebam. 

Kaj predlagamo?

V Zakon o socialnem varstvu bomo dodali novo storitev: podporo v skupnosti. Ta storitev bo omogočila, da se bivanje in podpora jasno ločita – oseba bo podpisala eno pogodbo za bivanje (najemna pogodba ali dogovor o bivanju) in drugo za prejemanje podpore. Podpora v skupnosti bo zajemala obstoječe elemente, kot so pomoč pri vsakdanjih opravilih, osebni skrbi, vključevanju v okolje, in dodala pomembne nove dele – kot sta podpora pri preselitvi iz institucije ter preprečevanje ponovne institucionalizacije. Na ta način bo omogočeno, da bodo uporabniki živeli v skupnosti, ne da bi jih obravnavali kot institucionalizirane osebe, ter da bodo različne organizacije, tako javne kot nevladne, to storitev lahko zakonito izvajale.

Kdo sodeluje pri pripravi sprememb? 

Gre za skupen projekt, ki poteka v sodelovanju različnih deležnikov: Ministrstva za solidarno prihodnost, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje, Inštituta RS za socialno varstvo, Doma na Krasu, Mreže za deinstitucionalizacijo, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Zavoda RISA, Pravne mreže za varstvo demokracije, sodelujemo pa tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugimi, ko je to potrebno. Zakon torej ne nastaja za zaprtimi vrati, ampak ga pišemo skupaj z ljudmi, ki se z izvajanjem podpore v skupnosti ukvarjajo vsak dan.

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pa ob današnji izjavi organizacij vendarle izrekamo začudenje nad vprašanji o vsebini in časovnici zakonodajnih sprememb. Nekateri sodelujoči na njej dobro poznajo predvideni načrt zakonodajnega postopka in vsebino rešitev, saj so doslej aktivno sodelovali v njeni pripravi. Z ekipo ministrstva so sodelovali na delovnem sestanku še včeraj, le nekaj delovnih ur pred izjavo za javnost.

Predvidena časovnica

Kot so sodelujoči deležniki že seznanjeni, na ministrstvu oblikujemo zadnje malenkosti v zvezi z besedilom novele zakona. Načrtujemo, da bo ta nared za javno obravnavo že v začetku prihodnjega tedna.