Pripravljene Usmeritve zdravstvene politike za leto 2026

»Po zakonodaji mora biti Usmeritve pripravljene do konca avgusta, a smo letos pohiteli, da bi deležniki v procesu dogovarjanja, torej ZZZS in izvajalci, imeli dovolj časa, da pripravijo kvalitetne vsebine in da se med seboj tudi ustrezno uskladijo,« pojasnjuje mag. Vlasta Mežek, generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko. »Ministrstvo za zdravje v teh smernicah izpostavlja ključne prednostne naloge, za katere želi, da se uveljavijo – bodisi v splošnem dogovoru ali pa tudi širše.«

Smernice torej določajo prednostne naloge na področju zdravstva, s katerimi bomo do konca leta 2026 zagotavljali stabilnost zdravstvenega sistema, povečevali dostopnost do zdravstvenih storitev, izboljševali izide zdravljenja preko izmenjave dobrih praks med zdravstvenimi izvajalci, zagotavljanja razvoja in optimizacije organizacije dela in procesov ter zmanjševali izkazane neenakosti med prebivalci na ravni države in posameznih regij.

Temeljni cilji smernic za leto 2026 so:

1. povečati časovno dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev,
2. meriti kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev za paciente preko merjenja izidov zdravljenja,
3. povečati učinkovitost izvajanja zdravstvene oskrbe,
4. povečati motivacijo in zavzetost zaposlenih v sistemu zdravstvenega varstva z ustreznejšimi pogoji dela,
5. spodbujati aktivno vlogo in odgovornost posameznika za lastno zdravje.

»V smernicah na primer opredeljujemo spremembe na plačilnih modelih, vse v smeri boljše dostopnosti oziroma spodbudam izvajalcem, da opravijo več programov, da zagotovijo hitrejšo obravnavo in s tem vstop pacientov v zdravstveni sistem. Drugi sklop smernic se nanaša na kakovost: želimo, da se kazalniki kakovosti digitalizirajo, da se izvajalci lahko primerjajo med sabo, vnašajo podatke in tako poteka tudi izmenjava dobrih praks na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz teh kazalnikov. Tretji sklop pa so preventivni programi, saj želimo, da se pripravijo nove vsebine in evalvirajo že vpeljani programi, da vidimo, ali so morda potrebne širitve,« generalna direktorica izpostavi nekaj smernic.

Usmeritve med drugim vsebujejo digitalno podprtje in spremljanje kazalnikov izidov zdravljenja ter razvoj kazalnikov kakovosti v paliativni oskrbi in za družinsko medicino, kar bo pacientom prineslo še bolj kakovostno in varno oskrbno.

Podpirajo vzpostavitev Slovenskega registra bolezni srca in ožilja, ki je del platforme EuroHEART, s čimer bodo lahko slovenski izvajalci dostopali do dobrih praks iz tujine ter s tem svojim pacientom lahko nudili boljšo obravnavo.

Predvidevajo merjenje ogljičnega odtisa zdravstvenih ustanov in izdelavo strategij za zmanjševanje le-tega.

Določajo preverbo koncepta in potencialno nadgradnjo modela plačevanja prvih pregledov, s čimer želimo še naprej spodbujati, da pacienti čim prej pridejo do prvega pregleda, ki je vstop v zdravstveni sistem.

V smernicah Nacionalni inštitut za javno zdravje pozivamo, da pripravi izhodišča za nadgradnjo preventivnih programov za obravnavo kroničnih bolnikov in predlaga normative za izvajanje teh dejavnosti.

Predlagamo, da se v javno financiranje vključijo nove zdravstvene tehnologije, da se uredi področje ne-rutinsko pripravljenih zdravil za napredno zdravljenje in da se v okviru prospektivnega programa dodajo nove storitve.

Smernice predvidevajo tudi pripravo novega modela plačevanja akutne bolnišnične obravnave s spodbudami za prenos v specialistično ambulantno obravnavo, diagnostiko, dnevno obravnavo, neakutno obravnavo in obravnavo zahtevnih primerov ter neprekinjenega zdravstvenega varstva ter pripravo smernic za izvajanje e-posveta med primarno in sekundarno ravnijo.