151. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Med predlaganimi spremembami so ureditev financiranja skrbi za zapuščene živali, prepoved baterijske reje kokoši in uvedba omejitve posedovanja prostoživečih vrst živali. Kar zadeva posedovanje prostoživečih vrst živali, je predvideno črtanje seznama prepovedanih vrst, ohranja pa se omejitev posedovanja prostoživečih vrst s seznamom dovoljenih vrst živali, ki jih bo mogoče imeti. Za spremembe tega seznama bo pristojno strokovno delovno telo, ki bo tudi opredelilo postopek za njegovo dopolnjevanje. Na področju ravnanja z zapuščenimi živalmi zakon prinaša dodatne obveznosti za skrbnike, med drugim obvezno označitev mačk z namenom zmanjševanja števila zapuščenih mačk. Zvišujejo se normativi za izvajanje javne službe na ravni lokalnih skupnosti, predvidena pa je tudi uvedba začasnih skrbnikov zapuščenih živali. Predlog vzpostavlja celovito in pregledno ureditev financiranja oskrbe zapuščenih živali, s čimer se uvaja jasna delitev finančne odgovornosti glede na konkretno situacijo in spodbujajo učinkovitejše oddaje živali. Z novelo zakona se uvajajo tudi višji standardi dobrobiti živali. Med predlaganimi ukrepi so prepoved reje kokoši v baterijski reji, dopolnitev zahtev glede znanja skrbnikov živali ter uvedba obvezne analgezije in anestezije pri kirurški kastraciji sesnih pujskov. Razširjen je tudi seznam prepovedanih ravnanj: med drugim se omejuje uporaba kletk za pse v stanovanjih ter prepoveduje prodaja in uporaba nedovoljenih pasti za lov divjadi. Med spremembami so še ureditev zaščite živali, ki sodelujejo pri nalogah državnih organov, in višje globe za fizične osebe, ki kršijo določbe zakona.

Vlada se je danes seznanila s pripravo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga bo jutri na seji obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet. Spremembe obstoječega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji so potrebne predvsem zaradi prilagoditev sistema staranju prebivalstva, reforma pa je tudi del zavez Republike Slovenije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V okviru prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so predlagane celovite rešitve, ki bodo v luči široke družbene razprave in socialnega dialoga pripeljale do pravičnega pokojninskega sistema, pri katerem ne bo potrebe po nenehnih izrednih in pogosto arbitrarnih posegih v sistem. Temeljna cilja predlaganih sprememb sta pripraviti sistem na demografski prehod in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Z zagotovitvijo javnofinančne vzdržnosti sistema in večje preglednosti ter razumljivosti posameznih parametrov (in celotnega pokojninskega sistema) se bo povečalo tudi zaupanje v sistem. Cilj predlaganih sprememb na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je zvišanje števila vključenih v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga za svoje zaposlene oblikuje delodajalec. Dogovorjene spremembe ne bodo uvedene na hitro, temveč bodo začele veljati po ustreznem prehodnem obdobju, kar bo omogočilo prilagoditev načrtov posameznikov in prilagoditev dela pri izvajalcih sistemov, ter preprečilo nenadne spremembe v dinamiki upokojevanja.

Vlada se je na današnji seji seznanila z dokumentom Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). UMAR je zadolžen za spremljanje uresničevanja krovne strategije razvoja Slovenije, v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pa podrobneje analizira in daje priporočila za izboljšanje produktivnosti. V preteklih letih je pripravljal dve ločeni, a vsebinsko zelo povezani poročili: Poročilo o razvoju in Poročilo o produktivnosti. Dokument Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 združuje vsebine obeh dosedanjih poročil: vključuje spremljanje napredka na področju gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, hkrati pa tudi podrobnejšo analizo produktivnosti, ki je eden od pomembnih dolgoročnih dejavnikov za doseganje višje kakovosti življenja. V letošnjem poročilu UMAR ocenjuje, da je kakovost življenja v Sloveniji visoka, ob precejšnjem zaostanku pri produktivnosti pa je treba ukrepe ekonomske politike prednostno usmeriti v pospešen prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitev ustvarjalne dolgožive družbe in institucionalnega okolja. Publikacija Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 bo na voljo na spletni strani UMAR.