Nacionalni posvet Spoštujmo hrano, spoštujmo planet izpostavil pomen sodelovanja in ukrepov

Dobre prakse doniranja presežkov hrane

Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Ervin Kosi je med drugim izpostavil, da je za ministrstvo pomembno, da se zavrže čim manj hrane, ker pritisk potrošnje povratno negativno vpliva na intenzivnost kmetijske proizvodnje. Zmanjšanje odpadne hrane neposredno vpliva na obseg preskrbe s hrano, zato je potrebno ozavestiti, da je odpadna hrana etični, a tudi okoljski in podnebni problem.

Izpostavil je, da ima doniranje in prerazporejanje hrane dve pomembni nalogi - preprečuje nastajanje odpadne hrane in pomoč ranljivim skupinam oz. reševanje socialnih stisk. Želja pa je, da bi se s hrano ravnalo v celotni verigi na način, da se najprej preprečuje nastanek presežkov hrane. Takoj ko se le-ti pojavijo, je najboljša rešitev, ki zagotavlja tudi njihovo najvišjo uporabno vrednost - ne da bi se pri tem ogrozila sama varnost hrane - da se prerazporedijo za prehrano ljudi. Šele nato v predelavo v nove prehranske izdelke ali preusmerjanje za prehrano živali.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob letošnjem Slovenskem dnevu brez zavržene hrane izpostavilo pomen doniranja in prerazporejanja presežkov hrane. Doniranje presežkov hrane predstavlja enega ključnih ukrepov za zmanjševanje količine odpadne hrane, hkrati pa ima tudi humanitarno dimenzijo, saj se presežki, ki so varni in kakovostni, s pomočjo humanitarnih organizacij prerazporejajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Letno se s pomočjo okoli 350 prostovoljcev prerazporedi več kot 2000 ton hrane, ki jo donira okoli 130 trgovin okoli 12.000 osebam.

Predstavljeni so bili modeli prerazporejanja presežkov hrane v madžarski banki hrane, ki deluje pod okriljem Evropske banke hrane. Poleg tega so bile izpostavljene ključne zahteve za varno in učinkovito prerazporejanje donirane hrane ter način, kako je to urejeno v Sloveniji.

Omizje, sestavljeno iz donatorjev in posrednikov, je poudarilo, da donirana hrana predstavlja pomemben del pomoči, saj obogati obstoječe programe, kot so prehranski paketi (npr. hrana iz toploteke, sveži pekovski izdelki, sadje, zelenjava, mlečni izdelki). Ob tem pa so izpostavili, da so količine donirane hrane žal omejene, zaradi česar ne morejo odgovoriti na vse prošnje po pomoči. Prav tako so omejeni z delovno silo oziroma prostovoljci.

Zaključili so z opozorilom na potrebo po uvedbi sistemske kadrovske rešitve, ki bi omogočila bolj učinkovito prerazporejanje večjih količin donirane hrane in pripomogla k zmanjšanju količine užitne hrane, ki konča med odpadki. 

Ministrstvo je ob tej priložnosti podelilo priznanja vsem donatorjem in posrednikom, ki od leta 2018 sodelujejo v projektu »Donirana hrana«. S svojim izjemnim prispevkom, požrtvovalnostjo in humanitarnostjo so omogočili uspešno izvedbo tega plemenitega projekta.

V gostinstvu še velik potencial za zmanjšanje količin odpadne hrane

Ekologi brez meja so predstavili zaključke projekta Krožnik 12.3 za manj odpadne in več trajnostne prehrane v gostinskem sektorju. Analiza odpadne hrane, menijev, nabavnih politik in komuniciranja v treh sodelujočih restavracijah je razkrila številne izzive pa tudi priložnosti za izboljšave. V Sloveniji se lahko pohvalimo z dobrimi praksami, ki tudi sicer na področju kulinarike premikajo meje in trajnost jemljejo kot strateško naložbo. Te so opisane tudi v novo izdanih Smernicah za gostinski sektor, na dogodku pa so jih predstavili nekateri njihovi nosilci - Luka Jezeršek, Uroš Štefelin in Matija Blažič. Za dodaten navdih je poskrbela portugalska aCozinha.

Širše stanje odpadne hrane v turizmu je predstavil Emil Juvan iz Turistice. Večina slovenskih restavracij zaradi preobremenjenosti in kronične kadrovske podhranjenosti trajnost razume kot breme. Raziskava v treh sodelujočih restavracijah je pokazala, da se količine odpadne hrane, preračunane na gosta, gibljejo med 150 in 460 grami. Restavracije, vključene v takšne projekte, lahko že s samim spremljanjem oz. merjenjem količin odpadne hrane ter s tem pridobivanjem večjega zavedanja o trenutnem stanju, zmanjšajo količine odpadne hrane. V primeru treh sodelujočih restavracij je to zmanjšanje znašalo med 6 in 18 odstotkov. Kako dosegajo take spremembe je predstavila Dada Jerovšek iz Kaval Groupe. Vse sodelujoče restavracije so sicer izpostavile težave pri kontinuiteti zagotavljanja lokalnih izdelkov, kar predstavlja enega večjih izzivov za trajnostno naravnano ponudbo. Očitno je, da vsem restavracijam manjka nabavna strategija, ki bi se osredotočala na trajnostne vrednote, podporo lokalnim dobaviteljem ter zmanjševanje okoljskega odtisa. Ena od izpostavljenih rešitev v Smernicah in dogodku je vzpostavitev sistema za poročanje o količinah odpadne hrane v restavracijah, kar je poudarila tudi Marina Ferfolja iz Slovenske turistične organizacije. 

Preprečevanje odpadne hrane doma

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo podatke o količini in sestavi odpadne hrane zbira z dvema pristopoma: s sortirno analizo bioloških odpadkov in s kuhinjskimi dnevniki odpadne hrane v gospodinjstvih. Zadnja sortirna analiza, izvedena v obdobju jesen–zima 2024/2025 na sedmih območjih v podravski regiji, opozarja na zaskrbljujoč trend, saj je pokazala, da je med odpadno hrano vse več užitne hrane. Delež odpadne hrane med biološkimi odpadki (BIOO) se je povečal na 28,6 odstotka, kar je 3 odstotke več kot v obdobju 2021/2022. Tri četrtine odpadne hrane predstavljajo neužitni del, izstopa pa porast užitnega dela odpadne hrane, ki se je povečal za 8 odstotnih točk in zdaj predstavlja 24,4 odstotka odpadne hrane med BIOO.

Aprila je bila vzpostavljena nova sortirna analiza za obdobje pomlad–poletje 2025, rezultati katere bodo objavljeni jeseni v celotnem poročilu. V sredo, 23. aprila, je ministrstvo začelo pomladno akcijo vodenja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Vsa gospodinjstva so vabljena, da se pridružijo in pomagajo soustvarjati boljši vpogled v ravnanje s hrano v slovenskih kuhinjah. Z vodenjem dnevnika na spletni strani dnevniki.samo1planet.si lahko vsak posameznik prispeva k razumevanju prehranskih navad ter k razvoju učinkovitih ukrepov za zmanjšanje količin odpadne hrane.

Ministrstvo je v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v sodelovanju z Ekošolo nagradilo najboljše ideje učencev za manj odpadne hrane. Z nagradnim natečajem za osnovnošolce je želelo spodbuditi k razmisleku o okoljskih in podnebnih posledicah odpadne hrane.  

Inovativne rešitve za zmanjševanje odpadne hrane tako doma kot v šoli so več kot štiri mesece iskali učenci skoraj 30-ih šol, ki so skupaj oddali kar 118 raznolikih prispevkov. Ti so vključevali raziskave, plakate, videe, ankete in celo rap skladbe. Nagrade v kategoriji II. triada so danes domov odnesli učenci OŠ Šturje Ajdovščina (1. mesto) z videom, kako bi učenci zmanjšali količino odpadne hrane, OŠ Brinje Grosuplje (2. mesto) z inovativnim plakatom ter OŠ Lovrenc na Pohorju in OŠ Gustava Šiliha Laporje (3. mesto), prav tako s plakatom in videom. V III. triadi so bili najbolj prepričljivi učenci OŠ Rodica (1. mesto) z analizo odpadne hrane na celotni šoli, OŠ Škofljica (2. mesto) z zanimivim stripom kot delom plakata ter OŠ Olge Meglič in OŠ Križe (deljeno 3. mesto) z videoposnetki glede uporabe užitnih ostankov hrane in vključitvijo rap skladbe. Zmagovalni izdelki so pokazali, da mladi znajo kritično razmišljati, raziskovati in ustvarjalno pristopiti k eni ključnih okoljskih tem današnjega časa. MOPE z veseljem podpira tovrstne projekte, saj verjamemo, da so mladi pomembni nosilci sprememb za bolj trajnostno prihodnost, je ob tem povedala Darja Meglič, ki je na projektu LIFE IP CARE4CLIMATE zadolžena za vsebine zmanjševanja odpadne hrane.