Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

Umetna inteligenca in digitalizacija nista več zgolj vizija prihodnosti, temveč sta postali nepogrešljiv del našega vsakdana. Vse bolj vplivata na delovno okolje in poslovne procese, pri čemer je ključno, da pri njihovi uvedbi ne zanemarimo človeškega dejavnika.

Njihova vloga v delovnem procesu postaja vse bolj razširjena. Robotske naprave že opravljajo naloge v nevarnih okoljih, ravnajo s strupenimi materiali in delujejo pri ekstremnih temperaturah. Prevzemajo monotona in ponavljajoča se opravila, medtem ko digitalne naprave in senzorji omogočajo zgodnje zaznavanje nevarnosti ter pripomorejo k večji varnosti zaposlenih.

Kljub številnim prednostim pa digitalne tehnologije prinašajo tudi izzive. Če jih ne uvedemo pravilno ali ob tem zanemarimo varnostne ukrepe, se lahko povečajo tveganja za nesreče in delovne nezgode. Poleg tega umetna inteligenca odpira vprašanja o zasebnosti, pristranskosti algoritmov ter preglednosti odločitev. Njena uporaba mora biti spremljana z jasnimi regulativnimi smernicami, etičnimi premisleki in širšo družbeno razpravo.

Vpliv umetne inteligence na varnost in zdravje pri delu

Pravilna uporaba umetne inteligence lahko pomembno izboljša varnost in zdravje pri delu, vendar prinaša tudi svoje izzive. Prekomerna odvisnost od tehnologij lahko zmanjša človeško presojo in pozornost, kar vodi v napake. Avtomatizacija določenih nalog brez ustreznega nadzora lahko povzroči nepredvidene posledice.

Zato je ključno, da ostane človeški dejavnik nepogrešljiv pri odločanju v kritičnih situacijah. Umetna inteligenca lahko služi kot pomembno orodje za analizo podatkov, prepoznavanje tveganj in optimizacijo procesov, a mora biti njena uporaba skrbno načrtovana in nadzorovana, da ne ogroža varnosti zaposlenih.

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu – pregled nezgod v letu 2024

Delodajalci so preko sistema Slovenske poslovne točke (SPOT) v letu 2024 prijavili 14.349 nezgod pri delu, ki so se zgodile na različnih delovnih mestih:

• 383 nezgod na običajnem delovnem mestu,
• 606 nezgod na začasnem delovnem mestu,
• 26 nezgod v povezavi z opravljanjem dela na domu,
• 318 nezgod na napotenem delovnem mestu v tujini,
• 368 nezgod na službeni poti,
• 103 nezgod na poti na delo ali z dela (prevoz, organiziran s strani delodajalca),
• 545 nezgod, pri katerih mesto nastanka ni določeno.

Če izvzamemo 103 nezgode, ki so se zgodile med organiziranim prevozom na delo ali z dela, ostaja 14.246 prijavljenih nezgod, med katerimi je bilo:

• 16 smrtnih nezgod
• 916 težjih nezgod
• 314 lažjih nezgod

Podatki o prijavljenih nezgodah pri delu v letu 2024 kažejo pomembne trende, ki vplivajo na delovno varnost:

• najpogostejši vzroki nezgod: izguba nadzora nad delovno opremo (28,4%),
• najpogostejši način nezgode: stik z ostrim ali grobim materialom (25,2%),
• najbolj prizadete panoge: predelovalna dejavnost (32,7%),
• najpogosteje poškodovan del telesa: prsti rok (26,6%),
• spolna porazdelitev: večinoma moški (69,7%),
• državljanstvo poškodovanih: večinoma slovenski državljani (74%).

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je priložnost za razmislek o učinkovitih ukrepih za preprečevanje nezgod. Pomembno vlogo imajo delodajalci, ki lahko z ustrezno digitalizacijo procesov ter implementacijo varnostnih mehanizmov zmanjšajo tveganja za delovne nezgode.

Smrtne nezgode v letu 2024

V letu 2024 je bilo prijavljenih 16 smrtnih nezgod pri delu. Najpogostejši vzroki teh nesreč so bili:

• padec z višine (5 primerov),
• prometne nesreče (3 primeri),
• padanje bremen (2 primera),
• nesreče zaradi premikajoče se mehanizacije (2 primera),
• nesreče pri premikanju delovne opreme (2 primera),
• zagrabitev delavca z delovno opremo (1 primer)
• udar električnega toka (1 primer).

Največ smrtnih nezgod je bilo prijavljenih v panogi gradbeništva. Starostno gledano so bile žrtve večinoma stare med 50 in 59 let. Večina smrtno poškodovanih je bila državljanov Slovenije, nekaj pa tudi iz Bosne in Hercegovine ter Kosova.

Učinkovita regulacija ter odgovorna uvedba digitalnih tehnologij sta ključni za izboljšanje delovnih pogojev. Z natančnim spremljanjem podatkov in skrbno načrtovano uporabo umetne inteligence lahko izboljšamo varnost in zdravje pri delu ter zmanjšamo tveganja, ki jih prinašajo tehnološke inovacije.