311. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada sprejela Letno poročilo o napredku 2025

Vlada je danes sprejela Letno poročilo o napredku 2025, hkrati pa je na podlagi ocene Fiskalnega sveta ugotovila, da obstajajo izjemne okoliščine, ki dovoljujejo uporabo nacionalne klavzule za odstop od fiskalnih pravil. Ministrstvo za finance je pooblastila, da poročilo in zahtevo za uporabo odstopne klavzule do 30. aprila pošlje Evropski komisiji.

Vlada je Letno poročilo o napredku 2025 skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili Evropske unije (EU) in novim Zakonom o fiskalnem pravilu letos pripravila prvič. Poročilo je ključni dokument pri spremljanju skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi zavezami in srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom, vsebuje pa tudi opis ključnih reform in področij ukrepanja. Osnutek letnega poročila so obravnavali Fiskalni svet, Odbor za finance državnega zbora in Ekonomsko-socialni svet.

Končno poročilo vsebuje izračune, opravljene na podlagi zadnjih podatkov, ki jih je Statistični urad Republike Slovenije objavil 22. aprila 2025. Rast očiščenih odhodkov se je v letu 2024 glede na predhodne podatke znižala za desetinko odstotne točke na 4,5 odstotka. Spremenili so se tudi nekateri drugi javnofinančni podatki za leti 2023 in 2024.

Fiskalna politika je bila lani skladna s fiskalnimi zavezami in srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom, tako pa bo po ocenah Ministrstva za finance in Fiskalnega sveta tudi letos. Kumulativna rast očiščenih odhodkov bo namreč v letih 2024 in 2025 zaostajala za dovoljeno rastjo.

Nacionalna odstopna klavzula bo v naslednjih štirih letih omogočila povečanje obrambnih odhodkov, ki bi presegli fiskalne zaveze iz srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta. Evropska komisija je namreč države pozvala, naj v luči trenutnih geopolitičnih izzivov kolektivno zaprosijo za uporabo nacionalne odstopne klavzule.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada o predlogu amandmajev k predlogu Zakona o javnih uslužbencih

Vlada Republike Slovenije soglaša s predlogom amandmajev k predlogu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1).

S predlaganimi amandmaji bo besedilo predloga zakona izboljšano, popravljajo se določene nejasnosti in upoštevajo predlogi Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Državni zbor bo o predlogu zakona odločal danes na izredni seji.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada soglaša s predlogi amandmajev novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije s predlaganimi amandmaji sledi pripombam Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije in hkrati dopolnjuje člene glede izjemnega dodatnega povečanja sredstev. V skladu s Poslovnikom Vlade RS lahko ministrstvo na vloženo besedilo predlaga vložitev amandmajev ob soglasju vlade. Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, s katerim soglaša s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID).

Predlogi amandmajev vsebinske narave se nanašajo na dopolnitve členov, ki omogočajo, da se letno povečanje vsote za financiranje infrastrukture in za financiranje raziskovalnih programov lahko izjemoma dodatno povečajo na predlog Javne agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) s sklepom ministra, pristojnega za znanost.

Novela ZZrID sicer na novo definira financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, s ciljem doseganja do 1,25 odstotka BDP državnih proračunskih sredstev, pri čemer je 1 odstotek namenjen znanstvenoraziskovalni in 0,25 odstotka inovacijski dejavnosti. Predvidena je sicer možnost odstopanja v določenih gospodarskih in izrednih okoliščinah, vendar z zagotovljenim minimalnim obsegom financiranja.

Novosti se nanašajo tudi na delovanje ARIS, vključno s prilagoditvijo pravnih podlag in oblikovanjem politike. Predvsem se zagotavlja podlage za delovanje ARIS, ki pokriva tako področje znanstvenoraziskovalne kot inovacijske dejavnosti, zaradi česar je potrebno prilagoditi vse pravne podlage za delovanje navedene javne agencije ter za oblikovanje in izvajanje ukrepov in aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike.

Novela uvaja tudi nov sistem evalvacije, ki vključuje evalvacije programov, institucionalne samoevalvacije in zunanje evalvacije. Z novelo zakona se spreminja način dodeljevanja sredstev, in sicer tako, da bo bolj upošteval uspešnost institucij. Dodatno ureja še področja osebnih podatkov, plač raziskovalk in raziskovalcev, evidenc, pogojev za vodje projektov ter stabilnega financiranja novih raziskovalnih organizacij in postopke v primeru neizpolnjevanja pogojev za financiranje.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Vlada soglaša z amandmaji k noveli zakona o javnih financah

Vlada je dala soglasje k predlogom amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah. S predlaganimi amandmaji se upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za finance

Letna pogodba za leto 2025 k Pogodbi o izvajanju naročila za upravljanje nalog v zvezi z upravljanjem javnega potniškega prometa

Vlada Republike Slovenije je sklenila Letno pogodbo za leto 2025 k Pogodbi o izvajanju naročila za opravljanje nalog v zvezi z upravljanjem javnega potniškega prometa z Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada imenovala vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije za kakovost v zdravstvu

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala odločbo o imenovanju Marka Korenjaka za vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu, in sicer do imenovanja direktorja Javne agencije Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu, vendar največ za šest (6) mesecev, to je najdlje do 15. 11. 2025.

Marko Korenjak je predsednik Evropskega združenja bolnikov z boleznimi jeter (ELPA), sopredsednik delovne skupine za paciente in potrošnike pri Evropski agenciji za zdravila (EMA PCWP) ter član odbora za varnost zdravil pri Evropski agenciji za zdravila (PRAC). Korenjak ima tri magisterije (iz mednarodnih odnosov in diplomacije, poslovodenja in menedžmenta ter mednarodnega zagovorništva pacientov) in več kot desetletje izkušenj v zdravstvu, s poudarkom na kakovosti, regulativi ter strateškem vodenju pacientovih interesov.

Vir: Ministrstvo za zdravje