Državni zbor je sprejel prenovljen Zakon o javnih uslužbencih

Državna uprava je ustavna kategorija in je eden ključnih temeljev funkcioniranja izvršilne veje oblasti, v okviru katere pa so seveda ključni motivirani in usposobljeni javni uslužbenci. Po dvajsetih letih veljavnosti je Zakon o javnih uslužbencih nujno potreboval nadgradnjo – ne le zaradi nekaterih pomanjkljivosti, ki jih je skozi leta pokazala praksa, pač pa tudi zaradi spreminjajoče se družbene realnosti.

Namen ZJU-1 je povečanje učinkovitosti uslužbenskega sistema in posledično storitev javne uprave. Usmerjen je v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi, poenotenju in večji transparentnosti postopkov zaposlovanja. V tej luči je najpomembnejša novost Center za kadre v organih državne uprave, ki bo začel delovati 1. junija 2025, posamezni organi pa bodo javne natečaje prek centra začeli objavljati s 1. januarjem 2026, in sicer postopoma, v skladu s terminskim načrtom.

V okviru prenovljenega izbirnega postopka bo Center za kadre predstavljal enotno vstopno točko za zaposlitev uradnikov za nedoločen čas, s čimer bo prispeval k poenotenemu in transparentnemu presojanju sposobnosti kandidatov v prvem delu izbirnega postopka.

»Danes okoli sto posameznih organov vsako leto izvaja približno tisoč postopkov, vsak s svojo organizacijo, orodji in kriteriji. Takšna razdrobljenost povzroča neenake pogoje za kandidate, podvajanje dela in neučinkovitost. Predlagana rešitev bo poenotila te postopke, kar bo pomenilo večjo objektivnost, preglednost in primerljivost rezultatov,« je ob današnji predstavitvi v Državnem zboru poudaril minister za javno upravo mag. Franc Props. »Za kandidate bo to pomenilo enake vstopne pogoje, večjo jasnost v postopku in možnost mobilnosti znotraj internega trga dela,« je še dodal minister.

Centraliziran postopek zaposlovanja v državni upravi je sicer v določenih državah članicah Evropske unije že stalna praksa, v lanskem letu pa ga je začela izvajati tudi sosednja Hrvaška. V Sloveniji sicer ne gre za povsem nov koncept, saj sta na primer od leta 2003 že centralizirana postopka izbire uradnikov na položaju in javnega natečaja štipendistov.

Izbirni postopek bo digitaliziran, kar bo poenostavilo in posledično pohitrilo izbirne postopke. Center bo vzpostavljen znotraj Ministrstva za javno upravo in bo opravil prvi del izbirnega postopka (objava javnega natečaja, sprejem prijav, preverjanje izpolnjevanja pogojev in pisni preizkus znanja ter presoja zahtevanih temeljnih kompetenc, to je osebnih sposobnosti in veščin kandidatov). Kandidati, ki bodo uspešni v prvem delu izbirnega postopka, se bodo uvrstili v drugi del izbirnega postopka, ki ga bo izvedel organ sam. To bo storil tako, kot doslej – na podlagi vnaprej določenih meril bo izvedel izbirni postopek in presodil, kateri od kandidatov je po svoji strokovni usposobljenosti najbolj primeren. Pri tem bo moral kot merilo določiti tudi presojo temeljnih kompetenc iz prvega dela izbirnega postopka.

»Celoten postopek bo digitaliziran – od prijave do preverjanja pogojev in rezultatov preizkusov. To bo pomembno skrajšalo trajanje postopkov, razbremenilo posamezne organe in zmanjšalo birokracijo. Informacijska rešitev bo zagotavljala samodejno preverjanje popolnosti vlog, zato teh ne bo treba dopolnjevati, kar bo dodatno pospešilo proces.« mag. Franc Props, minister

Vodenje prvega dela izbirnega postopka prek Centra za kadre bo obvezno za organe državne uprave (ministrstva, organe v sestavi, upravne enote, vladne službe), center pa bo – če bodo pristopili k internemu trgu dela – izbirne postopke za uradniška delovna mesta izvajal tudi za občinske uprave in za druge državne organe (na primer Državni zbor, Državni svet, Državno revizijsko komisijo, Komisijo za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče). Na ta način se zagotavljajo enaki vstopni pogoji za vse uradnike, ki sklepajo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj lahko pozneje na podlagi internega natečaja prehajajo iz organa v organ znotraj internega trga dela. Z novim zakonom se namreč spreminja koncept internega trga dela, tudi z namenom spodbujanja mobilnosti javnih uslužbencev ter olajšanega prehoda med organi.

Zaradi specifik delovnega področja pa se postopek ne bo uporabljal za Policijo in pooblaščene uradne osebe v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in druge javne uslužbence, če je tako določeno v njihovih specialnih predpisih (na primer vojaške osebe, uslužbence obveščevalnih služb). Poleg vodenja izbirnega postopka bodo naloge Centra za kadre tudi skrb za razvoj kompetenc zaposlenih v organih državne uprave (razvoj osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela, vključno z vodstvenimi in digitalnimi veščinami), izvajal bo javne natečaje za podeljevanje štipendij v državni upravi ter nudil pomoč organom pri izvedbi delovnopravnih postopkov.

Predlog zakona predvideva tudi posodobitve in izboljšave drugih institutov, kot so spremembe na področju večje fleksibilnosti pri ravnanju s kadri. Prav tako je zaradi naraščajočega kadrovskega primanjkljaja predvidena ponovna uvedba kadrovskih štipendij. Za zaposlene na strokovno-tehničnih delovnih mestih bo po novem omogočena začasna premestitev na uradniško delovno mesto, hkrati pa se – enako, kot to že zdaj velja za uradniška delovna mesta – prepoved opravljanja nekaterih dejavnosti širi tudi na strokovno-tehnična delovna mesta.

ZJU-1 začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se začne 1. januarja 2026. V tem času bodo v skladu z novim zakonskim okvirom pripravljeni in usklajeni še vsi podzakonski akti.

S sprejetem ZJU-1 je izpolnjen tudi mejnik »Vzpostavljen in operativen kompetenčni center – Center za kadre«, ki se je izvajal v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.