Spomladanska košnja – čas za zavedanje in ukrepanje za zaščito prostoživečih živali

Med najbolj ranljivimi skupinami živali je srnjad, katere mladiči v prvih dneh po rojstvu večino časa preležijo skriti v visoki travi. Ob nevarnosti se ne zatečejo v beg, temveč se nagonsko pritisnejo k tlom in nepremično čakajo, da nevarnost mine. To sicer povečuje njihove možnosti za preživetje pred plenilci, a se izkaže za usodno pri sodobni mehanizirani košnji.

Tudi številne travniške ptice, kot so priba, poljski škrjanec in kosec, gnezdijo neposredno na tleh, njihova jajca in mladiči pa v času košnje pogosto podležejo strojem.

Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa več obveznosti, katerih spoštovanje je ključno za varovanje divjadi med kmetijskimi opravili:

1. Pri rabi zemljišč se upošteva usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
2. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev mora biti varna za divjad – v nasprotnem primeru nosi uporabnik odgovornost za morebitno škodo.
3. Obvezna je uporaba preventivnih sredstev pri delu s stroji, ki ogrožajo divjad.
4. Med 1. marcem in 1. avgustom je prepovedano uničevanje mejic, grmovja in drugih naravnih struktur, ki predstavljajo pomembna zatočišča za živali.
5. Ohranjanje biotske pestrosti je dolžnost uporabnikov zemljišč – vsaj desetina površine porasle s skupinami drevja ali grmovja naj ostane v prvotni zarasti.

Zakonodaja torej že vključuje pomembne varovalke, vendar pa njihovo udejanjanje v praksi še vedno ni dovolj razširjeno.

Ena izmed osnovnejših, a hkrati zelo učinkovita metoda zaščite živali, je pravilna smer košnje. Namesto košnje od robov proti sredini travnika, kjer živali ostanejo ujete, naj se košnja začne na sredini travnika in nadaljuje proti robovom. Tak način košnje omogoča pravočasen umik živali iz travnikov.

Na večjih površinah je priporočljivo, da se najprej pokosita dva vzdolžna pasova ob robu, nato pa košnja poteka od znotraj navzven. Ob cestah naj bo košnja usmerjena stran od cestišča, da ne bi živali bežale proti prometu.

Tudi uporaba verig na traktorjih za ustvarjanje hrupa se je izkazala kot učinkovit način za odganjanje živali iz travinja pred košnjo.

Problematiko varovanja živali med košnjo je letos dodatno izpostavil prof. dr. Rajko Bernik z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki opozarja, da hitri in zmogljivi kmetijski stroji močno zmanjšujejo možnosti za umik živali med košnjo. V številnih evropskih državah so se zato že uveljavili naslednji ukrepi:

• prepoved košnje travnikov večjih od enega hektarja od zunaj proti notranjosti (npr. v Nemčiji in Avstriji);
• zgodnejša prva in poznejša druga košnja, ki časovno ne sovpadata z najobčutljivejšim obdobjem za živali;
• fizični pregledi travnikov pred košnjo, bodisi s prostovoljci, lovci ali posebno usposobljenimi psi;
• uporaba brezpilotnih letalnikov s termovizijskimi kamerami, ki hitro in natančno zaznajo prisotnost živali v travi. V Nemčiji je tako skupina »Die Rehkitzretter« v enem letu rešila več kot 5.700 živali, financiranje teh aktivnosti pa podpira tudi državno ministrstvo;
• preventivne metode: zvočni in svetlobni odganjalniki, strašila, opozorilni sprehodi po travniku.

»Čeprav ni popolne rešitve, kombinacija zakonodajnih ukrepov, tehnoloških inovacij in ozaveščanja lahko bistveno zmanjša število žrtev košnje in omogoči sobivanje kmetijstva ter divjih živali,« poudarja prof. dr. Bernik. 

Vir: Reševanje prostoživečih živali pri košnji – izzivi in rešitve (Biotehniška fakulteta UL)

Varstvo narave se začne pri vsakem posamezniku. Z nekaj previdnosti, znanja in sodelovanja lahko pomembno prispevamo k ohranitvi življenja v našem podeželju.

Slika: smer košnje – način košnje naj bo od sredine proti robu travnika. Pri takem načinu košnje imajo živali zaradi motečega ropota traktorja in kosilnika možnost zbežati s travnika (legenda: sliki A - košnja odznotraj navzven; sliki B - košnja daljših ali večjih površin; sliki C – košnja ob cesti; slika D – nepravilna smer košnje).