Svetovni dan intelektualne lastnine 2025 v ritmu glasbe

Glasba kot univerzalen jezik

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (angleško World Intellectual Property Organization – WIPO) je za osrednjo temo letošnjega dne izbrala glasbo (v angleščini) – univerzalni jezik, s katerim se lahko poistoveti vsakdo. Glasba nas povezuje, bogati kulturno dediščino ter spodbuja tehnološki in gospodarski razvoj. Pravice intelektualne lastnine, kot so avtorska, sorodne pravice in pravice industrijske lastnine, omogočajo ustvarjalcem in inovatorjem, da razvijajo svoje ideje, jih upravljajo ter na njihovi podlagi gradijo svojo prihodnost.

Glasba v povezavi z različnimi panogami

Glasba prodira v vse sfere družbe, pravice intelektualne lastnine pa omogočajo njeno prisotnost tudi zunaj glasbenega sveta. Naj gre za film, zabavo, tehnologijo, modo, videoigre ali potrošniške izdelke – pravice intelektualne lastnine omogočajo povezovanje glasbe z drugimi panogami, kar ustvarja nove priložnosti za ustvarjalnost, inovacije in gospodarski razvoj.

Spreminjajoče se glasbene preference

Analize WIPO, ki vključujejo podatke s platforme Apple Music in drugih virov, pri spremljanju razvoja priljubljenosti glasbenih zvrsti po svetu, kažejo zanimive premike v globalnih glasbenih preferencah. Pop glasba, ki je leta 2018 predstavljala kar 39 odstotkov vseh uvrstitev na lestvice, je do leta 2024 nekoliko izgubila delež, a še vedno ostaja najmočnejša zvrst s 33 odstotki. Medtem je reggaeton povečal svoj delež – s 5 odstotkov na približno 7,5 odstotka, K-pop pa se je s 5 odstotkov povzpel za pol odstotne točke. Opazno rast so zabeležile tudi druge zvrsti, kot so elektronska plesna glasba, metal in folk pop, čeprav so začele z nižjimi ravnmi globalne priljubljenosti. Podatki so objavljeni v WIPO seriji vpogledov v ustvarjalne industrije (v angleščini).

Avtorska in sorodne pravice so temelj glasbene industrije

Vsaka pesem je rezultat ustvarjalnega procesa, ki ga pogosto sestavlja sodelovanje več avtorjev, izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Število avtorjev in imetnikov pravic pomembno vpliva na način upravljanja, licenciranja in delitve prihodkov. Avtorska pravica je ena od temeljnih pravic v verigi glasbene industrije, pripada avtorju na podlagi same stvaritve avtorskega dela – od melodije do besedila – in jim omogoča, da za svoje stvaritve dobijo priznanje in ustrezno nadomestilo. Sorodne pravice, katerih nosilci so sicer izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV-organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz, pa na primer varujejo pevce, glasbenike in plesalce, ki imajo pravico nad svojimi izvedbami, vključno s pravico dovoliti ali prepovedati snemanje na koncertih. Glasba je tako varovana in podprta – od koncertnih odrov do pretočnih platform, od klasičnih melodij do inovativnih digitalnih zvokov, tudi ko je vključena v druga dela.

Znamke, modeli in patenti v glasbeni industriji

Poleg avtorske in sorodnih pravic pomembno vlogo v glasbi igrajo tudi druge pravice intelektualne lastnine. Znaki, kot na primer imena in logotipi glasbenikov, glasbenih skupin, založb in glasbil, so lahko – ob izpolnjevanju zakonskih pogojev – registrirani kot znamke. V Sloveniji in na ravni Evropske unije je mogoče tudi zvoke registrirati kot znamke. Z modeli lahko zavarujemo številne nove videze izdelkov, tudi predmetov, povezanih z glasbo, njenim izvajanjem ali predvajanjem. Tudi med slovenskimi inovatorji in glasbeniki najdemo oblikovalce, ki so na ta način zavarovali videz svojega izdelka. Patenti pa varujejo izume, ki vplivajo na način, kako se glasba ustvarja, izvaja in doživlja – denimo avto-tune sistem, prenosne predvajalnike ali nova glasbila. Med zgodovinskimi primeri najdemo tudi slovenskega glasbenega izumitelja Ivana Bajdeta, ki je v začetku 20. stoletja patentiral več mehaničnih glasbil, med drugim klavir na lok.

Izzivi digitalne dobe in piratstvo

Spoštovanje pravic drugih, tudi v glasbi, je v sodobnem digitalnem okolju izjemnega pomena. Svet digitalne distribucije prinaša številne nove možnosti, hkrati pa tudi resne izzive. Skupna študija Urada Evropske unije za intelektualno lastnino  in Europola o spletnem nezakonitem uživanju varovanih televizijskih, glasbenih, filmskih, programskih vsebin in publikacij v EU (2017–2023) (vsebina v angleščini) je pokazala, da je glasba še vedno eno najbolj prizadetih področij glede nezakonitega pretakanja in nepooblaščenega prenašanja. Piratstvo glasbenih vsebin je leta 2023 v EU doseglo 0,6 dostopa na uporabnika interneta na mesec, kar je nekoliko več kot leto prej. Ugotavlja tudi, da so dejavniki, kot so dohodkovna neenakost, brezposelnost mladih in nizka ozaveščenost o zakoniti ponudbi, povezani z višjo stopnjo piratstva. Študija izpostavlja potrebo po večjem sodelovanju, izvrševanju in ozaveščanju javnosti o varstvu pravic.

Ustvarjalci potrebujejo znanje o svojih pravicah

Vsi ustvarjalci – tako mladi kot že uveljavljeni – bi morali dobro poznati možnosti, ki jih ponujajo pravice intelektualne lastnine, ter načine, kako z njimi ravnati. Na voljo so številni viri, med drugim tudi viri WIPO (vsebina v angleščini), ki so brezplačno dostopni. Med njimi izpostavljamo platformo CLIP (vsebina v angleščini), razvito v sodelovanju WIPO in Music Rights Awareness Foundation ob podpori ključnih organizacij v ustvarjalni industriji. Platforma ponuja praktične nasvete in izobraževalne vsebine o upravljanju pravic v glasbeni industriji, vključno z avtorskimi pravicami, pogodbenimi razmerji in trženjem. Ob predstavitvi platforme je Björn Ulvaeus, legendarni član skupine ABBA in soustanovitelj Music Rights Awareness Foundation, poudaril: »Iz prve roke vem, kako pomembno je za ustvarjalce, da poznajo svoje pravice in vedo, kako z njimi upravljati. Danes je to temelj za uspešno kariero v glasbeni industriji.«

Intelektualna lastnina daje glasbi moč

WIPO je ob letošnjem prazniku izdal tudi posebno izdajo spletne revije WIPO Magazin (vsebina v angleščini), kjer lahko med drugim preberete, zakaj pretočne storitve dosegajo rekordne prihodke celo v državah, kjer je bilo piratstvo v preteklosti najbolj razširjeno, kako tehnologija spreminja načine upravljanja pravic, kako se prepletajo umetna inteligenca, ustvarjalnost in avtorsko pravo ter kako se mednarodni glasbeniki soočajo z izzivi na področju intelektualne lastnine.

K ozaveščanju o povezavi med intelektualno lastnino in glasbo se pridružujeta tudi Evropski urad za intelektualno lastnino in Evropska patentna organizacija – med drugim s nostalgično naslovnico »albuma« (vsebina v angleščini), ki javnosti ponuja vpogled v to, kako tehnologija in intelektualna lastnina podpirata zvoke, ki nas premikajo.

Skupaj začutimo ritem ustvarjalnosti

V svojem nagovoru ob Svetovnem dnevu intelektualne lastnine je generalni direktor WIPO Daren Tang poudaril: »Želimo si, da si letos na svetovni dan, 26. aprila, vzamemo čas za praznovanje glasbe, ustvarjalnosti in inovacij, da proslavimo vlogo intelektualne lastnine s tem, da si skupaj prizadevamo za konkretne načine pomoči vsem ustvarjalcem, glasbenikom, umetnikom in inovatorjem, da se spomnijo na moč intelektualne lastnine, moč glasbe in moč tega, kako se lahko združijo, da bi svet postal boljši. Ne le na svetovni dan, ampak tudi vse leto.«

V svojem nagovoru se mu je pri pozivu pridružila tudi direktorica Urada za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj, ki je izpostavila: »Intelektualna lastnina je temelj, ki omogoča, da glasba ni le izvajana in slišana, ampak tudi priznana in spoštovana. Naj bo to priložnost, da prisluhnemo glasbi in ob tem razmislimo ter pomislimo, kako pomembno je, da ustvarjalnost ovrednotimo in spoštujemo ter začutimo ritem intelektualne lastnine.«