Predstavitev sprememb glede vračila preveč ali premalo izplačanih plač v javnem sektorju

Z novim plačnim sistemom so se namreč spremenila tudi pravila glede vračila preveč izplačanih plač. Po novem bodo tudi javni uslužbenci dolžni vračati preveč izplačane zneske plač, in sicer v primerih očitnih nepravilnosti.

Za očitne nepravilnosti bo šlo zlasti v naslednjih primerih:

• Javnemu uslužbencu na delovnem mestu C027001 PODSEKRETAR, ki se izvaja v razponu od 28. do 38. plačnega razreda, določimo in izplačamo plačo za 40. plačni razred, pa ne gre za prenos napredovanj zaradi prevedbe plač (1. alineja 4. odstavka 6. člena ZSTSPJS),
• Javnemu uslužbencu izplačamo položajni dodatek v višini 15 odstotkov osnovne plače, čeprav ZSTSPJS v 38. členu določa, da znaša višina položajnega dodatka najmanj 5 odstotkov in največ 12 odstotkov osnovne plače (2. alineja 4. odstavka 6. člena ZSTSPJS),
• Javnemu uslužbencu izplačamo za 10 ur dodatka za delo preko polnega delovnega časa, čeprav nadurnega dela sploh ni opravil (3. alineja 4. odstavka 6. člena ZSTSPJS),
• Javnemu uslužbencu izplačamo dodatek za opravljene mrliške oglede, čeprav ta dodatek ni določen s predpisi ali kolektivno pogodbo (4. alineja 4. odstavka 6. člena ZSTSPJS),
• Javnega uslužbenca zaposlimo na delovno mesto C027010 VIŠJI SVETOVALEC in ga pravilno uvrstimo v izhodiščni plačni razred delovnega mesta, to je 22. plačni razred nove plačne lestvice; zaradi napake v delovanju aplikacije za obračun plače mu plačo za januar 2025 nepravilno obračunamo in izplačamo upoštevajoč uvrstitev v 32. oziroma končni plačni razred delovnega mesta (5. alineja 4. odstavka 6. člena ZSTSPJS).

Za očitne nepravilnosti ne bo šlo, če:

• Javnega uslužbenca zaposlimo na delovno mesto C027005 SVETOVALEC, ki se izvaja v razponu od 17. do 27. plačnega razreda, in mu nepravilno določimo in izplačamo plačo z uvrstitvijo v 25. plačni razred, čeprav bi ga morali pravilno uvrstiti v izhodiščni plačni razred delovnega mesta, to je 17. plačni razred,
• Javnemu uslužbencu izplačamo položajni dodatek v višini 12 odstotkov njegove osnovne plače, čeprav je izvrševal pooblastila v zvezi z vodenjem notranje organizacijske enote, ki je štela do 10 zaposlenih, za kar bi mu pravilno pripadal položajni dodatek v višini 5 odstotkov njegove osnovne plače,
• Javnemu uslužbencu zaradi tehnične težave v delovanju aplikacije za obračun plač pri plači za februar 2025 ponovno izplačamo previsoko plačo, čeprav je javni uslužbenec delodajalca že takoj po izplačilu plače za januar 2025 pisno opozoril, da mu je bila izplačana previsoka plača.

Poziv k sklenitvi dogovora

Še vedno velja, da če je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju izplačana previsoka plača, ga mora delodajalec pisno obvestiti o ugotovitvah in ga pozvati, da najpozneje v 30 dneh podpiše dogovor o vračilu preveč izplačanih zneskov plač.

Če sklene dogovor, funkcionar oziroma javni uslužbenec vrne preveč izplačane zneske plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju z drugim odstavkom 4. člena tega zakona, vendar ne več, kot znaša dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora (v prehodnem obdobju se kot vrednost osnovne plače uporabi vrednost Z108 (osnova za obračun), ki se določi v skladu s 101. členom ZSTSPJS).

Kdaj se lahko odpusti dolg?

Nova pravila so tudi glede odpusta dolga. Javni uslužbenec bo do odpusta dolga upravičen, če njegova plača, nadomestilo plače ali pokojnina ob vložitvi predloga ne bo presegla 140 odstotkov zneska minimalne plače. Predlog za odpust bo moral javni uslužbenec vložiti v roku 30 dni od prejema poziva k podpisu dogovora o vračilu preveč izplačanih zneskov.

Kaj če javni uslužbenec ne bo podpisal dogovora in ne bo vložil predloga za odpust dolga?

Če javni uslužbenec ali funkcionar v roku 30 dni ne bo podpisal dogovora ali ne bo vložil predloga za odpust dolga, bo moral vrniti celotno razliko med preveč izplačano plačo in zakonito določeno plačo, kar bo moral delodajalec s tožbo zahtevati pred pristojnim sodiščem. To pomeni, da bomo morali od javnega uslužbenca ali funkcionarja zahtevati vračilo vseh preveč izplačanih plač do nastopa zastaranja (opomba: terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih) in četudi bo znesek preveč izplačanih plač presegal dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače.

Ob tej priložnosti je Inšpektorat za javni sektor pripravil nove vzorce dokumentov, in sicer:

• obvestilo delodajalca o neskladnosti ter
• poziv k sklenitvi dogovora skupaj z osnutkom dogovora o vračilu preveč izplačanih zneskov plač.