Svet kriptovalut - med inovacijo in tveganjem

Čeprav so kriptovalute mlada naložbena kategorija, so že pritegnile številne, sicer finančno konzervativne Slovence, razlaga gost tokratnega podkasta S financami na ti, pravnik Peter Merc, ki se ukvarja prav s kriptovalutami in tehnološkim pravom.

In kaj to sploh je? Kriptovalute so digitalne oziroma virtualne valute, ki temeljijo na kriptografiji in delujejo prek računalniških omrežij brez nadzora centralnih oblasti, kot so vlade ali banke. Ključna značilnost kriptovalut je decentralizacija – transakcije in ustvarjanje novih enot nadzoruje razpršena mreža uporabnikov, in ne en sam izdajatelj ali regulator.

Poznamo več tisoč različnih kriptovalut, ki jih lahko razdelimo v več glavnih kategorij:

• Bitcoin: Prva in najbolj znana kriptovaluta.
• Ethereum: Kriptovaluta, ki omogoča pametne pogodbe in decentralizirane aplikacije.
• Altcoini: Vse druge kriptovalute, ki niso Bitcoin, kot so Binance Coin, Solaxy, Mind of Pepe, Bitcoin Bull in Catslap.
• Stablecoini: Kriptovalute, vezane na vrednost fiat valut, ki zagotavljajo stabilnost cene (primer: Tether, ki je vezan na ameriški dolar).
• Meme kovanci: Kriptovalute, ki temeljijo na viralnih internetnih memih, kot so Bitcoin Bull, Mind of Pepe in Catslap, pogosto z dodatnimi funkcijami ali nagradami za imetnike.
• Nezamenljivi žetoni (angleško non-fungible token – NFT): Posebna vrsta digitalnih žetonov, ki predstavljajo edinstvena digitalna ali fizična sredstva, kot so umetniška dela, zbirke, nepremičnine ali digitalni predmeti v igrah. Za razliko od običajnih kriptovalut, ki so zamenljive (en bitcoin je vedno enak drugemu), je vsak NFT edinstven in ni zamenljiv z drugim. Lastništvo in pristnost NFT žetonov se beležita na blockchainu, kar zagotavlja transparentnost in varnost transakcij.

»Pri večini od navedenih gre za nekakšne mucke in podobne slikice, ki imajo lahko tudi milijardne tržne kapitalizacije, a te ne temeljijo na nekih dejanskih projektih, zgodbah. Stojijo pa za njimi prave piar tovarne, ki želijo ljudi prepričati, da če tega ne bodo kupili, da so nekaj zamudili, saj samo še oni niso del te igre,« razlaga Merc, ki ob tem izpostavlja še izjemno volatilnost kriptovalut, s tem pa tudi njihovo tveganost kot naložbe.

Hkrati Merc opozarja tudi na številne prevare s kripto sredstvi. »Obstaja ogromno vrst prevar, kot pravnik se z njimi dnevno srečujem, skupno vsem pa je, da so zelo dodelane. Zato morajo biti ljudje res pozorni, kaj kupujejo, pri kom, na kak način, kje potem hranijo to premoženje in tako naprej,« našteva sogovornik.

Vsaj delno bi to lahko uredila nova evropska uredba o kriptosredstvih (angleško The Markets in Crypto-Assets Regulation – MiCA), ki prinaša celovito regulacijo kriptosredstev na območju EU z namenom varstva potrošnikov, preprečevanja zlorab ter zagotavljanja finančne stabilnosti. V veljavi je od konca lanskega leta, trenutno pa teče prehodno obdobje. Kot razlaga Merc, je MiCA sicer dobra in robustna, a hkrati tudi že nekoliko zastarela, saj se je sprejemala pet let, napredek na tem področju pa je zelo hiter.

Spreminja pa se tudi zakonodaja. V Sloveniji trenutno dobiček iz trgovanja s kriptovalutami za fizične osebe, ki to počnejo neprofesionalno, ni obdavčen. Vendar pa vlada načrtuje uvedbo davka na dobiček od kriptovalut s 1. januarjem 2026, ki naj bi znašal 25 odstotkov, s čimer želi kriptovalute izenačiti z drugimi naložbenimi kategorijami.