Udeležba na spomladanskih zasedanjih Mednarodnega denarnega sklada in Skupine Svetovne banke

Srečanja teh dveh institucij potekajo dvakrat letno in združujejo ministre za finance ter guvernerje centralnih bank držav članic MDS in SSB, udeležujejo pa se jih tudi predstavniki mednarodnih organizacij, vodje iz zasebnega sektorja, predstavniki civilnih družb in drugi.

V središču zasedanja sta odbor SSB za razvoj in mednarodni denarni in finančni odbor MDS, ki razpravljata o napredku pri delu SSB in MDS v kontekstu svetovnega gospodarstva, mednarodnega razvoja in svetovnega finančnega sistema. Ministri za finance in guvernerji centralnih bank obravnavajo aktualna svetovna vprašanja, vključno s svetovnimi gospodarskimi obeti, izkoreninjenjem revščine in učinkovitostjo razvojne pomoči.

Osrednja tema letošnjih spomladanskih zasedanj Skupine Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada so bili ključni globalni izzivi, zlasti potreba po pospešitvi napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, krepitvi gospodarske odpornosti, obvladovanju naraščajočih dolžniških bremen ter izboljšanju učinkovitosti razvojnega financiranja in obenem reševanju kompleksnih kriz, ki so jih poglobile posledice pandemije Covid-19, geopolitična negotovost ter podnebne spremembe. Vodstvi obeh institucij sta skupaj s finančnimi ministri in guvernerji centralnih bank poudarili pomen okrepljenega mednarodnega sodelovanja pri zmanjševanju revščine in neenakosti ter pri iskanju finančnih rešitev za prepletajoče se globalne izzive. Razprave so se osredotočale tudi na vlogo partnerstev z zasebnim sektorjem pri mobilizaciji dodatnih virov financiranja za razvojne potrebe, zlasti za blaženje podnebnih tveganj in spodbujanje trajnostne rasti. V tej luči je bila obravnavana nujnost prilagoditve in izboljšanja obstoječih finančnih instrumentov, ki bi učinkoviteje podpirali najbolj ranljive države, ki se soočajo z visokimi ravnmi dolga, inflacijo in ekonomsko nestabilnostjo.

Tako kot v Sloveniji, tudi v evrskem prostoru ostajajo prisotni negotovost in tveganja, povezani z geopolitičnimi razmerami, ki lahko zavirajo gospodarsko rast. Slovenija je v zadnjih dveh letih sicer beležila višjo gospodarsko rast od povprečja v evrskem območju. Inflacija ostaja zmerna, kar ugodneje vpliva na gospodarsko aktivnost in finančno stabilnost. V Sloveniji so prisotna nekatera negativna tveganja, možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene pa izhajajo predvsem iz zmogljivosti za izvedbo obsežnih investicijskih projektov in pozitivnih učinkov črpanja sredstev EU skupaj z reformnimi ukrepi, ki so jih kot ključne za dolgoročno javnofinančno vzdržnost prepoznali tudi predstavniki MDS in SSB. Ti so pozdravili uspešno vodenje ekonomskih politik in usmeritev fiskalne politike v postopno konsolidacijo ob ohranjanju visoke ravni javnih investicij, kar bo prispevalo k srednjeročni stabilnosti javnih financ in gospodarstva. Posebej so izpostavili pomen ukrepov, povezanih z obnovo po naravnih nesrečah ter soočanjem z vplivi globalnih geopolitičnih nestabilnosti in ukrepi, vezanimi na negotovosti glede trgovinskih politik.

V okviru razvojnih razprav v SSB, kjer minister Boštjančič nastopa kot guverner Slovenije, so razpravljali o vlogi SSB pri globalnem gospodarskem razvoju v prihodnjih letih in opravili razpravo o nujnih ukrepih, ki bodo bistveno povečali financiranje in odzivanje na aktualne razvojne izzive, pri čemer je SSB glavna mednarodna akterka pri odpravi globalne revščine in zagotavljanju trajnostnega razvoja. Slovenija podpira glavne usmeritve SSB in poudarja nujnost dokončanja reform multilateralnih razvojnih bank s ciljem povečanja posojilne sposobnosti razvojnih bank, izboljšanja učinkovitosti pomoči in optimizacije njihovega poslovanja. Posebej podpira zagotovitev strateške usmerjenosti virov tam, kjer so potrebe največje, kar naj bi okrepilo financiranje najmanj razvitih držav ter okrevanje držav, prizadetih zaradi konfliktov in drugih zunanjih šokov. Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v državah v razvoju so potrebna znatna finančna sredstva, ki jih mednarodne finančne institucije same ne morejo zagotoviti, zato Slovenija kot ključno vidi spodbujanje mobilizacije domačih virov ter investicij zasebnega sektorja. Slovenija podpira strateški pristop SSB, ki s povezovanjem javnih in zasebnih virov omogoča večjo mobilizacijo kapitala, spodbuja podjetništvo ter izboljšuje dostop do financiranja podjetij.