Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Izšla nova Podjetniška demografija Slovenski podjetniški observatorij 2024

Raziskava Slovenski podjetniški observatorij 2024 prinaša celovit pregled podjetniške demografije in dinamike slovenskih podjetij v letu 2023. Letos je v ospredju analiza podjetij različnih tehnoloških ravni in na znanju temelječih dejavnosti, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju inovacijskega potenciala in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Raziskava izpostavlja ključne trende na področju produktivnosti, izvozne usmerjenosti, vlaganj v raziskave in razvoj, ter vloge podjetij v različnih fazah razvoja in rasti – od start-upov do uveljavljenih visokotehnoloških podjetij. Rezultati ponujajo dragocen vpogled v strukturo podjetniškega okolja, ki zahteva premišljene ukrepe in strateško podporo, če želimo zagotoviti dolgoročno konkurenčnost Slovenije.

Podporno okolje: potrebne so usmerjene izboljšave

Za uresničitev razvojnega potenciala slovenskih tehnološko intenzivnih in na znanju temelječih podjetij je ključno vzpostaviti učinkovito, usmerjeno in proaktivno podporno okolje. Podjetja v raziskavi opozarjajo, da je obstoječe podporno okolje pogosto neustrezno usmerjeno – le 13 odstotkov ga ocenjuje kot zelo dobro, medtem ko 42 odstotkov meni, da je prisotno, a ne nagovarja njihovih ključnih izzivov. Izpostavljajo potrebo po boljšem dostopu do financiranja, tesnejšem sodelovanju z raziskovalnim sektorjem, odpravi administrativnih ovir ter dostopu do mednarodnih trgov.

Rezultati jasno kažejo, da je za uspešno transformacijo slovenskega gospodarstva v smeri večje odpornosti, inovativnosti in trajnosti nujna celovita, sistemska podpora podjetjem z visokim razvojnim potencialom. Priložnosti so velike, vendar jih lahko izkoristimo le z odločnimi ukrepi, ki bodo naslovili tako fazo nastajanja podjetij kot njihovo rast in internacionalizacijo.

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport poudarja: »Rezultati raziskave pritrjujejo usmeritvam in ukrepom, ki smo si jih na ministrstvu zadali v sklopu priprave slovenske start-up strategije – v prvi vrsti okrepitev podpornega okolja za start-upe in scale-upe ter razvoj trga tveganega kapitala na način, da poleg javnih spodbud ustvarimo zasebnim vlagateljem prijazno poslovno okolje in k vlaganjem spodbudimo podjetniški sektor in pokojninske družbe. Verjamem, da je to, poleg ostalih ukrepov, odločen korak na poti spodbujanja nastanka novih tehnoloških podjetij in demokratizacije dostopa do podjetništva, ki pa mu morajo slediti usmerjeni ukrepi tudi na področju internacionalizacije.«

Prof. dr. Barbara Bradač Hojnik medtem pojasnjuje: »Slovenija ima izjemne priložnosti za preboj na področjih visoke tehnologije in znanja, vendar moramo podjetjem omogočiti pogoje za hitrejšo rast in globalno konkurenčnost. Številna visokotehnološka podjetja v raziskavi že vlagajo v raziskave in razvoj, uvajajo nove poslovne modele in iščejo tržne niše – toda za trajen vpliv potrebujemo sistemske ukrepe, ki vključujejo dostop do tveganega kapitala, ciljno podporo scale-up fazi in povezovanje z raziskovalnimi institucijami. Podporne politike morajo biti proaktivne in usmerjene k dolgoročnim učinkom.«

Na tej osnovi je med prednostnimi nalogami podpornega okolja za podjetništvo okrepitev dostopa do financiranja, predvsem za start-up in scale-up podjetja, ki potrebujejo prilagojene finančne instrumente – od tveganega kapitala in inovacijskih skladov do mehanizmov za množično financiranje in udeležbo v mednarodnih programih.

Druga pomembna usmeritev je razvoj specializiranih podpornih vozlišč, ki podjetjem nudijo celovito podporo; pravno in poslovno svetovanje, zaščito intelektualne lastnine, svetovanje pri poslovnem modeliranju ter pomoč pri vstopu na tuje trge. Podjetja pogosto nimajo dostopa do raziskovalnih institucij ali ustreznih strokovnih mrež, zato je nujno okrepiti vlogo tako imenovanih posrednikov znanja ter spodbuditi skupne razvojne projekte med gospodarstvom in akademskim sektorjem.

Internacionalizacija mora ostati osrednji element razvojne politike. Podjetjem je treba omogočiti individualizirano podporo pri vstopu na zahtevne tuje trge, vključevanje v globalne verige vrednosti in povezovanje z mednarodnimi mrežami ter slovensko diasporo. Prav tako je potrebno sistemsko vlagati v razvoj kadrov z digitalnimi, prodajnimi in inovacijskimi kompetencami, preko nacionalnih kompetenčnih centrov, prilagojenih izobraževalnih vsebin in usmerjenega mentorstva.

Nenazadnje je za dolgoročen napredek nujno nadaljevati in razširiti podporo podjetniškim skupnostim. Vlaganja v tehnološke parke, inkubatorje, pospeševalnike in digitalne platforme, ter njihovo vključevanje v mednarodne ekosisteme, so ključna za ustvarjanje okolja, ki bo omogočalo rast, preboje in globalno prisotnost slovenskih inovativnih podjetij.

Slovenski podjetniški observatorij 2024 je dostopen na spletni strani Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru