Pregled dezinformacij: Tuje manipuliranje z informacijami in dezinformacije kot globalna grožnja

Ne gre več zgolj za problem »lažnih novic«, temveč za strukturno tveganje, ki spodkopava pogoje za gospodarsko rast, socialno blaginjo in liberalne institucije.

Drugo jasno sporočilo teh poročil je pomen močnega medijskega ekosistema v javnem interesu kot varovala pred manipulacijami informacij.

Kako manipulacije informacij spodkopavajo globalno odpornost

Poročilo o globalnih tveganjih (v angleščini) (angleško Global Risks Report) 2026 Svetovnega gospodarskega foruma (angleško World Economic Forum - WEF) uvršča napačne informacije in dezinformacije na drugo mesto med najresnejšimi globalnimi tveganji v kratkoročnem obdobju, malce nižje kot so bile leta 2025, ko so bile na prvem mestu. Poročilo opozarja, da lahko napačne informacije, dezinformacije in druga tehnološka tveganja poglabljajo politične, kulturne ali identitetne razkole v družbah, razkrajajo javno razpravo ter slabijo odzive na krize. Posledično se »povečuje tveganje digitalnega nezaupanja in razvrednotenja ambicioznega družbeno-okoljskega odločanja zaradi kratkoročnih prioritet in vse bolj nacionalističnih narativov«.

Poročilo ZN o globalnih tveganjih (v angleščini) poudarja, da je informacijski kaos »multiplikator tveganj«, saj zaostruje druge globalne grožnje kot so konflikti, pandemije in podnebne spremembe z rušenjem skupne baze dokazov, potrebne za kolektivno odločanje in usklajeno ukrepanje.

Nedavna vloga, predložena Svetu ZN za človekove pravice, opredeljuje dezinformacije kot sistemsko tveganje za širok spekter človekovih pravic. Izpostavlja, da so kampanje FIMI vse pogosteje usmerjene proti marginaliziranim skupinam, zagovornikom človekovih pravic in neodvisnim medijem v času krčenja državljanskega prostora in upadanja zaupanja v institucije.

Tretje poročilo (v angleščini) o FIMI, ki ga je marca objavila Evropska služba za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS), ugotavlja, da je bilo leta 2024 tarča FIMI kampanj kar 90 različnih držav. Glavna tarča je bila Ukrajina, tarča pa so bile tudi Francija, Nemčija, Moldavija, podsaharska Afrika in številne druge države. To potrjuje globalno naravo te grožnje.

Skupaj ta poročila FIMI, dezinformacije in napačne informacije ne obravnavajo več zgolj kot komunikacijske izzive, temveč kot celovita globalna tveganja, primerljiva z bolj tradicionalnimi varnostnimi in gospodarskimi grožnjami.

Gospodarska škoda in erozija blaginje

Čeprav se FIMI in dezinformacije in napačne informacije pogosto obravnavajo predvsem politično, nedavno poročilo Gospodarska nuja vlaganja v medije v javnem interesu (angleško The Economic Imperative of Investing in Public Interest Media) Foruma za informiranje in demokracijo (angleško Forum on Information & Democracy - FID) opozarja, da imajo FIMI in dezinformacije tudi izrazite gospodarske posledice.

Poročilo opredeljuje zanesljive informacije kot obliko gospodarske infrastrukture: tako kot ceste in električna omrežja omogočajo trgovino in proizvodnjo, kakovostne novice in podatki omogočajo gospodinjstvom, podjetjem in vladam sprejemanje informiranih odločitev, učinkovito razporejanje virov in upravljanje tveganj. Ko je ta informacijska infrastruktura onesnažena z dezinformacijami, začnejo trgi delovati neučinkovito.

Poročilo navaja več mehanizmov, prek katerih FIMI in dezinformacije spodkopavajo gospodarsko uspešnost. Zavajajoči narativi o inflaciji, obdavčitvi, javnem dolgu ali denarni politiki lahko destabilizirajo pričakovanja, spodbujajo špekulacije in zmanjšujejo zaupanje v gospodarsko upravljanje, kar vodi v višje stroške zadolževanja in manj dolgoročnih naložb.

Na finančnih trgih lahko ciljno usmerjene dezinformacijske kampanje o posameznih podjetjih, tehnologijah ali celotnih panogah izkrivljajo vrednotenja in zavirajo inovacije, zlasti na izrazito tehničnih področjih, kjer se večina javnost močno zanaša na strokovne posrednike.

Na makro ravni lahko populistične gospodarske dezinformacije, ki obljubljajo nevzdržne fiskalne politike ali demonizirajo nujne reforme, povzročijo nenadne politične obrate in institucionalni zastoj, kar dodatno zavira rast in produktivnost.

Poročilo tudi poudarja, da močni mediji v javnem interesu pomagajo blažiti te procese z zmanjševanjem informacijskih asimetrij, razkrivanjem korupcije in omogočanjem javne razprave o gospodarskih dilemah. Vlaganje v zaupanja vredne informacije tako ni zgolj javno dobro, temveč gospodarska nuja. Družbe, ki dopustijo, da FIMI in dezinformacije zavzamejo njihov informacijski prostor, tvegajo ogrožanje lastne blaginje.

Napad na demokracijo, mir in človekove pravice

Vpliv FIMI in dezinformacij na demokracijo podrobno obravnavata tako poročilo WEF kot analiza Sveta ZN za človekove pravice. Poročilo WEF ugotavlja, da ob naraščajoči globalni polarizaciji v tandemu z napačnimi informacijami in dezinformacijami »odzivi nekaterih vlad kažejo na večjo avtoritarnost«, medtem ko se vladavina prava razkraja. Analiza človekovih pravic pa prikazuje, kako se te dinamike kažejo v konkretnih kršitvah. Dezinformacije lahko odvračajo ljudi od volilne udeležbe ali sodelovanja v javni razpravi, ko cilja na posebne skupine z narativi, da njihov glas ne šteje ali da je sodelovanje lahko nevarno.

V kontekstih konfliktov FIMI pogosto razčlovečuje manjšine ali politične nasprotnike, spodbuja sovraštvo in nasilje ter spodkopava pravice do življenja, varnosti in enakosti pred zakonom. V krhkih okoljih lahko takšni narativi ovirajo mirovna pogajanja, skušajo opravičevati grozodejstva in onemogočajo humanitarni dostop, ko humanitarne delavce ali mirovnike prikazujejo kot sovražne.

Te grožnje demokraciji in človekovim pravicam se neposredno povezujejo s širšim naborom tveganj, ki jih izpostavlja poročilo ZN o globalnih tveganjih; družbe, zaznamovane s polarizacijo in nezaupanjem v institucije, so manj sposobne obvladovati druge sistemske grožnje, od pandemij do gospodarskih šokov. FIMI in dezinformacije tako delujejo hkrati kot neposreden napad na demokratične norme ter kot posreden pospeševalnik širše nestabilnosti.

Podnebne spremembe, trajnostni razvoj in informacijska integriteta

Dokument ZN o informacijski integriteti in ciljih trajnostnega razvoja (angleško Sustainable Development Goals -  SDG) jasno opozarja, da dezinformacije ogrožajo tudi napredek na področju podnebnih ukrepov in trajnostnega razvoja. Opisuje, kako organizirane dezinformacijske kampanje o s podnebjem povezanimi temami mečejo senco dvoma na  znanstvene konsenze, pretiravajo stroške podnebnih ukrepov ali promovirajo lažne rešitve, s čimer slabijo javno podporo nujnim politikam.

V nekaterih primerih tuji in domači akterji z interesi v fosilnih gorivih uporabljajo FIMI za zavlačevanje regulacije ali vlaganja v obnovljive vire.

Analiza Sveta za človekove pravice to dopolnjuje s povezovanjem dezinformacij o podnebnih temah s porajajočimi se človekovimi pravicami do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Če so državljani sistematično zavedeni glede okoljskih tveganj in možnih politik, ne morejo učinkovito sodelovati pri okoljskem odločanju, vlade pa lahko opustijo svojo dolžnost zaščite prebivalstva pred predvidljivo škodo.

Enako velja za druge cilje trajnostnega razvoja. Napredek na področju zdravja, izobraževanja in enakosti spolov je odvisen od zanesljivih informacijskih tokov, ki jih FIMI namerno spodkopava.

Zanesljive informacije in mediji v javnem interesu kot varovalo

V tem kontekstu se močni mediji v javnem interesu kažejo kot ključno varovalo tako demokratične kot gospodarske odpornosti.

Poročilo Gospodarska nujnost (angleško Economic Imperative) poudarja, da neodvisno, na dejstvih temelječe novinarstvo izboljšuje delovanje trgov, krepi odgovornost in spodbuja vključujočo rast, saj omogoča skupno razumevanje dejstev med državljani in odločevalci.

Poročilo prav tako dokazuje, da odporni mediji v interesu javnosti povečujejo učinkovitost javne uprave, zmanjšujejo korupcijo in izboljšujejo družbene rezultate, zlasti kadar poglobljeno obravnavajo kompleksna področja, kot sta zdravstvo ali izobraževanje.

Podpora neodvisnim medijem, medijski pismenosti in transparentnosti digitalnih platform je ključna za demokratično odpornost. Informacijska integriteta je javno dobro, ki mora biti aktivno zaščiteno z regulacijo in naložbami, ne pa zgolj prepuščanja tržnim silam.

V praksi to pomeni gradnjo odpornih informacijskih ekosistemov, v katerih imajo verodostojni mediji trajnostne poslovne modele, javnost ima razvite veščine za krmarjenje po zapletenem medijskem okolju, platforme pa pravila, ki omejujejo širjenje zavajajočih vsebin. Takšni ukrepi so bistveni za stabilnost demokratičnih institucij in gospodarsko uspešnost.

Demokratični ščit in obramba informacijske integritete

Vse več političnih pobud skuša te ugotovitve pretvoriti v konkretne zaščitne mehanizme pred grožnjami dezinformacij.

Evropski ščit za demokracijo, ki sta ga skupaj razvili Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje, je namenjen krepitvi integritete informacijskega prostora, zlasti v času volitev in drugih demokratičnih procesov. V svoji zunanji razsežnosti si prizadeva za zoperstavljanje FIMI in dezinformacijam ter za krepitev močnih in odpornih demokracij po svetu s sodelovanjem z mednarodnimi partnerji ter izboljšanim zaznavanjem in odzivanjem na grožnje. Predvideva tudi strukturno podporo neodvisnemu novinarstvu, preverjanju dejstev in državljanski vzgoji, s čimer krepi demokratično odpornost.

S tem, ko informacijsko integriteto obravnava kot temelj demokratične varnosti, Demokratični ščit uresničuje spoznanja iz omenjenih poročil, da so FIMI in dezinformacije globalne, večdimenzionalne grožnje; da so njihovi gospodarski in politični stroški visoki ter da je najučinkovitejši odgovor ne le odzivanje na zlonamerno vsebino, temveč dolgoročno vlaganje v zaupanja vredne informacije in medije v javnem interesu.

Na ta način ponuja model, kako lahko demokracije preidejo od ad hoc odzivov k bolj strateški, na pravicah temelječi zaščiti informacijskega prostora, od katerega sta odvisni njihova blaginja in legitimnost.

Avtor: EUvsDisinfo | 30. januar 2026

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.