Konvencija o otrokovih pravicah je zavezujoči dokument mednarodnega prava človekovih pravic, katerega pogodbenice so skoraj vse države sveta. Poleg tega, da je konvencija priznala otroke kot nosilce pravic, je njena edinstvenost tudi v vodilnih načelih, ki jih določa. Mednje sodijo: otrokova korist kot vodilno načelo obravnave, nediskriminacija, življenje, preživetje in razvoj otroka ter sodelovanje otrok pri sprejemanju odločitev, ki jih zadevajo. Izvajanje konvencije in njenih načel je korenito spremenilo obravnavo otrok po svetu, zato ob dnevu njenega sprejetja - 20. novembra - praznujemo Mednarodni dan otroka.

Po podatkih Unicefa se je v 30 letih smrtnost otrok mlajših od pet let zmanjšala za več kot polovico, skoraj prepolovil se je tudi delež podhranjenih otrok in bistveno se je izboljšal njihov dostop do čiste pitne vode, ki jo ima danes 2,6 milijarde več ljudi. Po drugi strani pa Unicef opozarja, da je potrebno nujno ukrepati, da bi vsak otrok užival vse pravice. Pri tem izpostavlja,  da 262 milijonov otrok in mladih ne hodi v šole, da je po svetu 650 milijonov deklic in žensk, ki so bile poročene pred svojim 18. rojstnim dnevom, in da bo do leta 2040 četrtina otrok živela na območjih z zelo omejenimi vodnimi viri.

Promocija otrokovih pravic in krepitev dobrobiti otrok zasedata pomembno mesto v zunanji politiki Slovenije vse od njene samostojnosti. Zapisani sta tudi v temeljnih dokumentih zunanje politike ter mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Slovenija spada med najbolj aktivne države v mednarodnih organizacijah, ko gre za podporo zaščiti in pravicam otrok. Tako je bila med glavnimi pobudnicami tretjega izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah (glede postopka sporočanja kršitev), ki je začel veljati pred petimi leti. Bila je  tudi med glavnimi podpornicami ustanovitve mandata posebne predstavnice generalnega sekretarja OZN za problematiko nasilja nad otroki ter sopobudnica razprave o zaščiti otrok v oboroženih spopadih v okviru Nata.

Na področju  razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenija podpira številne aktivnosti za izboljšanje dobrobiti otrok po svetu. MZZ je v letošnjem letu financiral osem projektov, namenjenih otrokom iz BiH, Ukrajine, Belorusije, Palestine, Jordanije, Maroka in Egipta, z raznolikimi vsebinskimi poudarki: od medicinske in psihosocialne rehabilitacije otrok s konfliktnih območij do izobraževanja o otrokovih  pravicah (projekt "Naše pravice"),ozaveščanja o nevarnosti protipehotnih min ter  šolske in medvrstniške mediacije.  Prav tako Slovenija z rednimi prispevki humanitarne pomoči podpira delovanje UNICEF v korist otrok v humanitarnih krizah po svetu. V obdobju 2017-2021 namenjamo humanitarno pomoč otrokom v Jemnu, v skupni vrednosti 180.000 EUR. Kot članica pobude Poziv k delovanju na področju varovanja pred nasiljem zaradi spola v izrednih razmerah pa bomo v obdobju 2019-2021 za odpravo spolnega nasilja (za vse starostne skupine) v humanitarni krizi v DR Kongu preko Mednarodnega odbora Rdečega križa namenili 100.000 EUR.

Slovenija je bila leta 2015 v Svetu Evrope pobudnica vzpostavitve Evropskega dneva za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki ga obeležujemo na današnji dan. Letos poteka že peta obeležitev po vrsti, ki je v luči obletnice Konvencije o otrokovih pravicah namenjena krepitvi moči otrok za odpravo spolnega izkoriščanja otrok. Tudi letos je Slovenija skupaj z Luksemburgom, Andoro, Monakom in Belgijo podala v Svetu Evrope posebno izjavo, s katero smo želeli opozoriti, da morajo tudi otroci imeti sredstva, prostor, možnost in podporo, da sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju ukrepov, strategij, programov ali drugih aktivnosti, ki so namenjene preprečevanju in odzivanju na spolno izkoriščanje in zlorabe. Izjavi so se kot v preteklih letih pridružile številne druge članice Sveta Evrope.